Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kratke zdravstvene

    Dobro počutjefebruar '25Zdravje

    Zaužijemo preveč soli

    Sol res predstavlja ključni vir joda v prehrani, vendar pa odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo približno deset gramov soli na dan, kar je dvakrat več od priporočenega vnosa, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Le 12 odstotkov zaužije manj kot pet gramov soli na dan, kot priporočajo smernice zdrave prehrane. Zato je pri nakupu živil dobro preveriti vsebnost soli, pri čemer nam lahko pomaga t. i. prehranski semafor, ki ga najdemo v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš. Nasvete, kako še lahko zmanjšujemo vnos soli, pa lahko preberemo na spletni strani manjsoli.si.

  • Ne slišim dobro, kaj pa zdaj?

    Dobro počutjefebruar '25Zdravje

    Prvi zelo pomembni korak je, da to sami sebi priznate in da potrebujete pomoč. Nato obiščete svojega zdravnika, ki vas bo napotil do specialista otorinolaringologa. Če oceni, da bi potrebovali slušni aparat, se z izvidi oglasite v najbližjem slušnem centru, kjer vam bodo slušni akustiki svetovali pri izbiri ustreznega modela.

    Slušni akustik se bo z vami pogovoril in vam svetoval najustreznejšo izbiro aparatov, razložil delovanje in kako ravnati z njimi. Slušni aparat lahko testirate v svojem domačem okolju. Po dogovorjenem času bosta skupaj z akustikom preverila, ali ste se navadili na uporabo slušnega aparata in ali ga je treba še kako drugače nastaviti.

  • Tudi prenizek tlak povzroča težave

    Dobro počutjefebruar '25Zdravje

    Zdravje

    Več kot tretjina odraslih ljudi ima zvišan krvni tlak, ki lahko vodi do resnih zdravstvenih obolenj. Zato o zniževanju tlaka pogosto pišemo. Veliko manj pozornosti pa posvečamo prenizkemu krvnemu tlaku, ki sicer ne ogroža zdravja, a lahko povzroča težave.

    Da je krvni tlak prenizek, lahko posumimo ob znakih, kot so utrujenost, omotica ali vrtoglavica, šumenje v ušesih, težave z zbranostjo, slabost, celo omedlevica. Med najpogostejšimi vzroki nižjega tlaka je dehidracija. Če celice v telesu ne dobijo dovolj vode, se krvne žile zožijo, ledvice pa proizvajajo manj urina. To se še posebej hitro zgodi, kadar se močno potimo na primer zaradi poletne vročine ali visoke telesne temperature, če imamo prebavne težave (bruhanje, driska) ali pa smo fizično aktivni, pa ob tem pozabimo piti.

  • Krepitev pljuč z naravnimi metodami

    Dobro počutjejanuar '25Zdravje

    ZDRAVJE

    V hladnih dneh smo izpostavljeni velikim temperaturnim spremembam in pomanjkanju sončnih žarkov. Vse to poveča našo dovzetnost za prehlade, gripo in druga obolenja. Vendar je mogoče zaščititi in okrepiti dihala, predvsem pljuča, in to na čim naravnejši način.

    Kot pravi Simona Domjan iz naturopatskega centra SanteVital, so pljuča ključni organ našega dihalnega sistema in imajo pomembno vlogo pri preskrbi telesa s kisikom. »Naturopati jim posvečamo največ pozornosti jeseni, ko se najpogosteje pojavljajo prehladna obolenja.« V dihalih se tedaj začnejo nabirati sluzi, ki lahko postanejo gojišče škodljivih bakterij in virusov, ki povzročajo okužbe (infekcije). »Če so pljuča polna sluzi in kašljamo, moramo najprej spremeniti prehrano, začasno odstranimo živila, ki v telesu proizvajajo sluz, to so...

  • S čim hranimo mišice in kite?

    Dobro počutjejanuar '25Prehrana

    Prehrana

    Mišice so pomemben del gibalnega aparata, ki s krčenjem in raztezanjem premikajo telo, opravljajo neko delo. Človek ima več kot 600 mišic, od teh 400 skeletnih. Druge skupine mišic mu omogočajo dihanje, prebavo in bitje srca.

    Vsaka mišica je sestavljena iz tudi do deset tisoč elastičnih mišičnih beljakovinskih vlaken. Krčenje in raztezanje nadzoruje živčevje, ne glede na to, ali mišice krčimo zavestno ali ne. Ločimo prečnoprogaste ali skeletne mišice, gladke mišice in srčno mišičnino. Skeletne mišice delujejo v skladu z našo voljo in jih lahko zavestno premikamo. Gladke mišice se krčijo in raztezajo neodvisno od naše volje in zavesti ter skrbijo za delovanje notranjih organov, črevesno peristaltiko, krčenje sečnih poti, uravnavajo premer žil in s tem krvni tlak,...

  • Od najlažjega do težkega

    Dobro počutjejanuar '25Gibanje

    Gibanje

    Kar velja za naša življenja, da je dobro in primerno začenjati z lahkim in zaključevati s težjim, se redno izkazuje ob naših vadbah. Današnja je kot uvodnik v novo leto izrazit primer omenjenega in istočasno tudi končna nadgradnja novembrsko-decembrsko-januarskega trojčka. Iz tega razloga vam priporočam, da za ogrevanje ponovite vaje iz zadnjih dveh mesecev. Zadeva je enostavnejša, kot je slišati, le lotiti se je je treba.

    Dobro ogrevanje je osnovna preventiva pred različnimi možnostmi poškodb, zato si ga vedno organizirajte tako, da bodo pljuča globlje predihana, srce pa utripalo v malce hitrejšem ritmu in otoplilo celo telo. Ker poznate dovolj različnih vaj, si privoščite le vam ljube.
    Četudi so današnje vaje skrbno izbrane od zelo lahke do zares težke, je pomen ogrevanja pomembnejši, kot si večina ljudi predstavlja, in to navadno spozna šele po kakšni pretegnitvi ali celo poškodbi.

  • Kuhamo po skandinavsko

    Dobro počutjejanuar '25Prehrana

    Prehrana 

    Ni treba prav daleč, za silo je namreč dovolj, da si privoščimo obrok v znani veliki trgovini, pa si že oblizujemo prste, kot če bi bili nekje v severnih deželah. Za kaj več je sicer res treba vklopiti pečico in štedilnik, si zavezati predpasnik in zavihati rokave, pa se kuharska zabava lahko začne.

    Mesne kroglice iz pečice

    Potrebujemo:

    100 g drobtin, 3 dl mleka
    2 čebuli, malo maščobe za peko
    1,5 kg mletega mesa
    žličko muškatnega oreščka, 3 žličke soli, pol žličke mletega popra

  • Miti in resnice o zaprtju

    Dobro počutjejanuar '25Zdravje

    Pri zaprtju so lahko koristne spremembe življenjskega sloga, vendar pa te niso vedno učinkovite, zato si marsikdo pomaga z odvajali, kot so odvajala z vlakninami, vezalci vode, probiotiki, razni čaji in zdravila za odvajanje.

    Mit št. 1: Če ne grem na blato vsak dan, imam zaprtje.

    Resnica: Pogostost odvajanja blata je pri posameznikih različna. Normalno je, če gremo na blato od trikrat na teden do trikrat na dan. O zaprtju običajno govorimo takrat, kadar se pojavijo težave pri odvajanju, imamo občutek nepopolnega praznjenja ali trdo blato.

  • Nogavice so pozimi nepogrešljive

    Dobro počutjejanuar '25Moda

    Moda 

    V mrazu nam mora biti toplo zlasti v noge. To vam bodo zagotovile debelejše hlačne nogavice, ki segajo od nožnih prstov pa do pasu. In ne samo, da vas bodo grele, obenem so lep modni dodatek.

    Debelina nogavic je označena z mersko enoto DEN – višja ko je številka, debelejše so. Zaradi gostote (40 do 100 DEN) so neprosojne in delujejo bolj rustikalno ali pa športno. Nosite jih v kombinaciji s škornji, z najtoplejšimi pa lahko obujete kar gležnjarje ali mokasine. Pri izbiri bodite pozorni na barvno skladnost z oblačili oziroma dodatki.

    •Izbira barv debelejših nogavic ni prav pestra: poleg črne in sive boste našli še odtenek modre ali letošnje modne bordo barve in pa take s svetlečim učinkom. Če iščete barvitejši odtenek nogavic, jih boste morali naročiti po spletu.
    •Najbolje je izbrati barvo, ki se sklada z odtenkom oblačila ali obutve. Če ne želite, da vas vsi gledajo v noge, se izognite živahnim barvnim odtenkom.

  • Odpornost proti antibiotikom ogroža zdravje

    Dobro počutjejanuar '25Zdravje

    Zdravje

    Odkritje penicilina leta 1928 in široka uporaba antibiotikov od konca štiridesetih let prejšnjega stoletja sta rešila mnogo otrok in odraslih prezgodnje smrti. Žal pa postajajo bakterije, ki povzročajo vnetja, vedno bolj odporne proti njim. Odpornost proti antibiotikom je po vsem svetu priznana kot ena od največjih groženj zdravju v 21. stoletju.

    Odpornost proti antibiotikom je oblika odpornosti proti zdravilom, pri kateri so nekateri (ali redkeje vsi) deli družin mikroorganizmov, navadno bakterij, sposobni preživeti kljub izpostavljenosti enemu ali več antibiotikom. Patogeni (to so mikroorganizmi, ki povzročajo vnetja), odporni proti več antibiotikom, se imenujejo večkratno odporni (multirezistentni) patogeni. Odpornosti proti antibiotikom ne razvijejo ljudje, temveč mikrobi. Medtem ko so bili antibiotiki nekoč čudežno zdravilo, so zdaj skoraj popolnoma neuporabni proti določenim...

  • 1
  • …
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • …
  • 232
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov