-
Urinska inkontinenca je najpogostejša pri starejših, čeprav ni neposredno povezana s staranjem. Največje tveganje za inkontinenco imajo ženske v menopavzi, moški s težavami s prostato in ljudje s kognitivnimi motnjami.
Čeprav je nehoteno uhajanje urina precej pogosto, pa ga še vedno spremljajo občutek sramu, začetno zanikanje težave, slaba samopodoba ter pozen obisk pri zdravniku. Ob začetku težav mnogi najprej prilagodijo svoje navade in življenje. Predvsem zmanjšajo količino popite tekočine, kar lahko še poveča težave, saj zaradi koncentriranega urina prihaja do vzdraženosti mehurja. Omejijo tudi svoje družabno življenje, da jim ne bi med nenadnim smehom ali kašljem uhajal urin, nosijo temnejša oblačila, da bi bili morebitni madeži manj opazni, hodijo prevečkrat na stranišče »za vsak slučaj«, kar povzroči prekomerno aktiven mehur, nosijo higienske vložke, ki niso namenjeni težavam z uhajanjem urina ...
-
Moda
Glede na to, kako zelo topel je bil april, bi vam moji nasveti prišli prav že pred mesecem dni. No, verjetno se bo tudi vreme nekoliko obrnilo, čeprav v zadnjem času kaže, da je prehodnega letnega obdobja vse manj. Tudi trgovci so zato pohiteli s ponudbo in nam v veliki meri že ponudili oblačila iz povsem poletnih materialov.
Lahke tkanine so iz naravnih materialov, kot so bombaž, viskoza in lan. Povsem poletna oblačila imajo – presenetljivo za tak letni čas – dolge ali vsaj tričetrtinske rokave, saj se moramo kljub vročini zaščititi pred žgočimi in nevarnimi UV-žarki.
Časovni razmik med obroki utegne vplivati na zdravje
Zdravje
Rezultati raziskave o občasnem postenju kažejo na morebiten negativen vpliv časovno omejenega prehranjevanja oziroma nekajurnega postenja, navade, ki v svetu postaja vse bolj priljubljena.
Analiza prehranskih navad 20.078 odraslih prebivalcev ZDA, ki so bili vključeni v nacionalno raziskavo o zdravju in prehrani, je pokazala, da imajo ljudje, ki omejujejo dnevne obroke na manj kot osem ur, večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi s tistimi, ki imajo dnevne obroke v razponu od 12 do 16 ur, poroča portal Medscape.
Privoščimo stopalom redno nego
Nega in moda
V toplih mesecih, ko nosimo odprto obutev, končno zadihajo tudi stopala, ki so večino leta pogosto zapostavljen dela telesa. Vendar to ni prav, redna in pravilna nega namreč ohranja kožo mehko in pripomore k boljšemu krvnemu obtoku ter preprečuje težave, kot so vraščeni nohti ali kurja očesa.
Z redno higieno tako nohtov na nogah kot kože preprečimo nastanek glivic, bakterij in virusov, ki lahko povzročijo okužbe, vnetja, rane in razjede, saj so stopala pogosto izpostavljena pritisku, trenju in vlagi. Zaradi zdravstvenih težav ali oslabelosti pa sčasoma to postane naporno opravilo. Pri tem nam je v pomoč strokovna pedikura, ki nikakor ni samo kozmetična storitev, ampak vpliva tudi na počutje in celo zdravje. Težave, kot so kurja očesa, vraščeni nohti, glivične okužbe, razpokana koža, otekanje, različne deformacije, na primer hallux valgus ali krempljasti in kladivasti prsti ipd., povzročajo nelagodje, bolečine ter otežujejo hojo, nošenje obuval in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, pravi pedikerka Katarina Mustar, ki se v ljubljanskem salonu usmerja posebej na urejanje stopal starejših. Kadar stranka ne more priti v salon, pride tudi na dom.
-
Vprašajte dermatologinjo
Bralka Sanja iz Postojne piše, da je stara 69 let in ima že vse življenje težave z obilnim potenjem, ki je moteče in se je v zadnjih letih še poslabšalo. Sprašuje, kako si lahko pomaga.
Znoj izločajo žleze znojnice, ki so razporejene po vsem telesu, še posebej veliko jih je na dlaneh, podplatih, pazduhah, čelu in vratu. Z izločanjem znoja odvajamo odvečno telesno temperaturo zaradi vročinskih bolezni, fizičnih aktivnosti in dela, še posebej v toplem vremenu. Znojnice v pazduhah, okrog popka in v predelu genitalij postanejo aktivnejše v puberteti pod vplivom spolnih hormonov. Povečano potenje se lahko pojavi ob psihičnih obremenitvah, zaradi obolenja ščitnice in spremembe hormonov v menopavzi. Občutek prekomernega potenja ali hiperhidroze lahko povzroči tudi uporaba premastnih mazil v toplejših mesecih.
-
ZDRAVJE
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 žensk na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih umre za rakom. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste, in sicer za okoli dva odstotka letno.
Povprečna starost bolnic je 62 let. Zbolijo lahko tudi zelo mlade ženske, okoli dva odstotka je mlajših od 35 let, odstotek pa je moških. »Nastanek raka dojk in tudi drugih vrst raka je zapleten in dolgotrajen proces. Gre za kopičenje napak (okvar, mutacij) na genih. V nekem trenutku, ko je kombinacija napak ravno prava, se celica spremeni v rakavo (maligno) ter ni več normalna. Za normalne celice je značilno, da ostajajo na mestu, kjer so zrasle, da nekaj časa živijo, nato propadejo in jih nadomestijo nove.
Zeleno za več veselja in zdravja
prehrana
Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.
Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.
Z jogo ohranjamo gibljivost sklepov in mišično maso
Zdravje
Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo pridobimo večjo telesno kondicijo pa tudi izboljšamo gibljivost in dihanje.
Joga izvira iz Indije in je stara vsaj pet tisočletij. Primerna je tudi za starejše, zlasti za tiste, ki so tudi sicer telesno dejavni. »Joga je za nekoga lahko le oblika sprostitve, način napajanja z energijo, vadba za boljše počutje, za tiste, ki se z njo ukvarjajo bolj intenzivno, pa je joga znanost o uravnoteženju uma in telesa,« je na Joga portalu zapisala Barbara Habič Pregl. »Osnovni nauk joge, ki temelji na filozofskem sistemu sankhja, je, da smo celostna, popolna in božanska bitja. Z jogo lahko najdemo svoj življenjski smisel. Vsi slogi joge so usmerjeni k istemu cilju – doseči višje stanje zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor tehnik in način poučevanja,« pojasnjuje Barbara Habič Pregl.
Sodelovanje klasične in alternativne medicine za boljše zdravje
Zdravje
Ker sem že dovolj star, da sem v življenju izkusil precej javnega in vse bolj tudi zasebnega zdravstva, sem se iz osebne in novinarske zvedavosti odločil, da poskusim tudi nekaj alternativne, ali kot se je v zadnjem času že spravljivo uveljavil izraz, komplementarne (dopolnilne) medicine. V to izkušnjo me je spodbudilo tudi, ko so ob njeni omembi zdravniki klasične medicine, s katerimi sem imel opravka, praviloma posmehljivo pokroviteljsko dvignili obrvi.
Pri prebiranju literature o alternativni medicini me je pritegnilo to, da ta poišče vzroke za nastanek bolezni in organizem obolelega zdravi celostno. Torej se ne osredotoči lokalno, tj. samo na oboleli del organizma. Zelo vabljivo pri alternativni medicini in homeopatiji mi je tudi to, da zdravila oziroma načini zdravljenja ne povzročajo stranskih učinkov.
Ustno zdravje vpliva na kronične bolezni
Zdravje kratke
Zobozdravniki vsem odraslim svetujejo vsakoletne kontrolne preglede, redno ščetkanje zob dvakrat na dan, uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke in zobne kreme s fluoridi. Kroničnim bolnikom priporočajo še natančnejšo ustno higieno in kontrolni pregled vsakih šest do osem mesecev.
Pri tem naj zobozdravnika seznanijo s stanjem bolezni in zdravili, ki jih jemljejo, kar bo upošteval pri obravnavi. Slabo ustno zdravje pomeni tudi bistveno višje tveganje za demenco obenem pa poslabša kronične bolezni. Nezdravljeno vnetje v ustni votlini lahko na primer povzroči vnetje srčnih zaklopk pri srčnih bolnikih, poslabša sladkorno bolezen in oteži uravnavanje krvnega sladkorja. Velja pa tudi obratno. Neurejena sladkorna bolezen se kaže kot občutek suhih in pekočih ust, izguba okusa, zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavitev iz dlesni, majavost zob, pogosteje se pojavlja parodontalna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Ta se pospešeno razvija tudi pri bolnikih z osteoporozo zaradi nižje mineralne gostote kosti, sploh če pride do osteoporoznega zloma.