Zdravila niso bomboni

Skoraj ni človeka, ki ne bi vsaj občasno uporabljal zdravil, ki jih kupi v lekarni brez recepta, na primer protibolečinske tablete, nosna pršila, sirupe proti kašlju ali zdravila za blaženje zgage. Večinoma so namenjena lajšanju blagih, kratkotrajnih zdravstvenih težav, najpogosteje prehlada, bolečine ali vročine, vendar pa je potrebno dosledno upoštevanje navodil za uporabo, so opozorile agencije za zdravila in medicinske pripomočke v mednarodni kampanji Zdravila niso bomboni.

Zdravje

V hladnejšem delu leta v zraku kroži več virusov in tako se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Ta se namreč hitro širijo, najpogosteje s slino, ki jo oboleli širijo naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Prehlad po navadi zdravimo kar doma. Najbolj pomagata pitje veliko tekočine (vsaj dva litra na dan toplih, a ne vročih napitkov) in počitek. Jejmo veliko sadja in medu, če ga smemo uživati. Bolečine v grlu ali vneto žrelo blažimo s pastilami za lizanje ali pripravki za grgranje.

PSIHOLOGIJA

V številnih družinah je hiša ali stanovanje več kot samo streha nad glavo. Je simbol dela in odrekanja, ki so ga starši vložili, da bi družina imela varen dom. Zato se žal prepogosto dogaja, da je vprašanje, komu in kdaj prepisati nepremičnino, eno najtežjih. In ravno zato se začnejo zapleti, ki močno obremenijo odnose med starši in otroki.

Poglejmo primer družine, imenovala jih bom Novakovi. Gospa in gospod Novak sta že upokojena. V mladosti sta zgradila hišo z lastnimi rokami in z mnogo odrekanja, ob pomoči sorodnikov. Hiša je postala središče njihove družine, v njej so odraščali trije otroci. Danes so odrasli. Najstarejši sin se je ločil in se vrnil v zgornje nadstropje. Srednja hči si je s partnerjem uredila svoje stanovanje v prizidku. Najmlajši sin si želi preurediti podstrešje, a brez dovoljenja staršev tega ne more. Otroci vlagajo svoj denar, urejajo prostore, plačujejo prenove, a vse to počnejo na nepremičnini, ki je še vedno last staršev. Ko pride do vprašanja, kdo je za kaj odgovoren, se začnejo nesoglasja. Najstarejši meni, da ima pravico do več, ker je v hiši ostal in pomagal staršem. Srednja hči opozarja, da je v prizidek vložila lastna sredstva. Najmlajši pa se čuti zapostavljenega, ker nima enakih možnosti.

Naša dihala – od nosu do pljuč – so obložena s tanko plastjo sluzi. To ni nekaj slabega, temveč prva obrambna linija pred bakterijami, virusi, prahom in drugimi dražili.

Sluz deluje kot lepljiva zaščitna mreža, ki ujame tujke, hkrati pa je dovolj vlažna, da jo drobne migetalke v naših dihalih premikajo proti grlu, kjer jo nato pogoltnemo – pogosto povsem nezavedno.

Ko zbolimo za prehladom, bronhitisom ali drugo boleznijo dihal, se količina in lastnosti sluzi spremenijo. Postane gostejša, lepljivejša in težje odstranljiva. Takšna sluz ne ovira le dihanja, ampak tudi preprečuje, da bi zdravila, kot so antibiotiki, in imunske celice učinkovito prišli do mesta okužbe.

ZDRAVJE

Večina institucij, ki raziskujejo rakave bolezni, ugotavlja, da je pitje alkohola povezano s pojavom sedmih vrst raka: v ustni votlini, grlu, na želodcu, jetrih, dojkah in debelem črevesu. Raziskovalci pa že dalj časa sumijo tudi na povezavo med alkoholom in rakom na trebušni slinavki.

V osrednji raziskavi, kjer so analizirali podatke več kot dveh milijonov ljudi, zbranih v 30 različnih drugih raziskavah (iskanje pojava določene bolezni pri zdravih ljudeh v določenem časovnem razdobju) po svetu, so namreč ugotovili, da je dnevno pitje alkoholnih pijač zmerno povezano s povišanim tveganjem za pojav raka na trebušni slinavki tako pri moških kot pri ženskah.