Marko Kušar je član društva Moja pot, ki združuje gibalno ovirane in njihove podpornike. Zavzeto sodeluje v akciji ozaveščanja voznikov o pravilnem parkiranju. Ni namreč pomembno le, da upoštevamo prepoved parkiranja na označenih mestih za invalide s prilagojenim avtomobilom, pustiti moramo tudi dovolj prostora, da lahko gibalno ovirani nemoteno vstopajo ali izstopajo.

Diagnozo ramensko-medenična mišična distrofija (propadanje mišic) je zdaj 39-letni Marko Kušar dobil na začetku osnovne šole. Ko je njegov oče opazil, da se (pre)pogosto spotika in postaja neroden, mu je bilo jasno, kaj čaka sina. Kajti tudi očetova sestra je imela podobne težave. Marko je vse težje hodil, spodbujanje gibanja, kar je takrat še zagovarjala medicina, pa je peljalo le v vedno nove poškodbe. »Zato sem si oddahnil, ko sem pri 16 letih pristal na invalidskem vozičku. Pomenil mi je svobodo.

Brez potice ni praznikov. Če niste imeli časa ali se vam zdi priprava prezahtevna, ste jo lahko kupili v trgovini. Tudi zahtevnejši so lahko našli takšno, ki je kar se da podobna domači, kot so potice, ki jih pečejo v Pekarni Pečjak.

Za decembrske praznike so spekli 65.000 kosov ali 42 ton. Če bi zložili vse zvito testo za potice drugo za drugim, bi v dolžino naneslo skoraj 11 kilometrov. Čeprav si pri tako veliki količini pomagajo s stroji predvsem pri prvem delu priprave, tj. od zamesitve testa, valjanja, priprave nadeva, nadevanja do zavijanja ter razreza, še vedno veliko dela opravijo ročno: od čiščenja in mazanja pekačev, polaganja zvitka v pekač in zapogibanja testa ob straneh. Potem pekače s potico postavijo v ročni vzhajalnik, kjer jo nadzira eden od starih mojstrov, pred peko jo še napikajo in pečejo pri temperaturi okrog 150 stopinj Celzija približno eno uro. Po peki jo ročno obračajo in potlačijo, da skorjica ne odstopi. Ko se potice ohladijo, pa jih razrežejo na polovice in pakirajo. Decembra so jih pekli v treh izmenah in v vsaki je sodelovalo kar 30 zaposlenih. 

Psihologija

Vsak dan je nova priložnost je obrabljen rek, ki mu večina ne verjame najbolj. Pogosto se namreč ujamemo v rutino, ki govori o zelo podobnem razmišljanju, vedenju in celo opravilih in besedah, ki smo jih uporabili že prejšnji dan, prejšnji teden, celo prejšnje leto.

V zrelih letih, ko smo premagali že številne izzive in preizkušnje ter se naučili pomembnih življenjskih lekcij, se pogosto obračamo k razmislekom o tem, kako in ali sploh lahko začnemo znova. Pravzaprav so notranje preobrazbe ključne za vse, ki si ne glede na starost želimo živeti polno in zadovoljno življenje. Vedno več ljudi se sprašuje, kako lahko znova odkrijemo sebe in svoje želje, predvsem pa, kako naj najdemo srečo v preprostih stvareh.

Zdravje

Znancu, ki je prišel na pregled prostate, je zdravnica pri ultrazvočnem pregledu trebuha odkrila anevrizmo trebušne aorte, to je vrečasto razširjeno glavno žilo – aorto, ki poteka skozi trebuh. Anevrizme običajno ne povzročajo nobenih bolečin ali drugih težav in jih zdravniki največkrat odkrijejo naključno, ko z ultrazvokom trebuha iščejo druge bolezni, na primer ledvic, jeter, sečnega mehurja, prostate itd.

Vendar pozor, sčasoma se žilna stena anevrizme vse bolj tanjša. Ko ni več sposobna prenašati visokih pritiskov znotraj žile, lahko nenadoma poči in zaradi obilne krvavitve povzroči nenadno smrt. Ko poči, je največkrat že prepozno. Če bi jo odkrili prej, bi jo lahko uspešno pozdravili. »Največkrat torej čisto naključno diagnosticiramo anevrizmo trebušne aorte z ultrazvočno preiskavo trebuha, saj se pri starejših ljudeh kar pogosto pojavlja. Zato bi bilo smiselno, da bi vsi zdravi starejši ljudje na primer vsaj po sedemdesetem letu enkrat ali še...

Prehrana

Pred prazniki se v mnogih ljudeh porajajo misli, kaj bi kuhali, spet druge pa skrbi preobilje jedi, ki jih v tem času zaužijejo, in imajo lahko zato prebavne težave. Vsi pa si želimo preživeti praznike v krogu najbližjih, da bomo čutili družinsko povezanost in navdušujoče vonjave hrane, ki nas bo združevala in povezovala.

Pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da treh vonjev ne bomo nikdar pozabili, in sicer po g oveji juhi z rezanci, po  pečenki s krompirjem in po  potici. To zelo dobro vedo zdomci in izseljenci, športniki in popotniki, ki se po daljšem času vračajo iz tujine. Te vonjave tradicionalnih jedi prikličejo spomine. V prejšnjih generacijah se niso spraševali tako kot danes, ali se bomo zredili, si nakopali holesterol in podobno. Prazniki so bili čas okrepljenih čustev in veselja, čas kipenja hormonov sreče.

Prehladna obolenja so najpogostejša zdravstvena težava, ki nas še posebej nadležno spremlja v jesenskih in zimskih mesecih. Povzročitelji prehlada so različni virusi, ki se naselijo v sluznici zgornjih dihal. Običajno izzveni v sedmih do desetih dneh, neprijetne simptome, ki ga spremljajo, pa si lahko olajšamo.

Kako se ubraniti pred prehladom? Najboljša je seveda preventiva. Najpogosteje se okužimo z dotikanjem površin, na katerih so virusi, ki jih nato z rokami prenesemo na očesno ali nosno sluznico. Najpomembnejši ukrep v boju z virusi je zato temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom po vsaki uporabi javnih prevozov ali vozičkov v trgovini ter pred vsakim obrokom ali pripravo hrane. Imunsko odpornost okrepimo z veliko gibanja na svežem zraku, uživanjem raznovrstne hrane z veliko sadja in zelenjave ter dovolj spanja. A včasih tudi to ni dovolj, da bi se izognili nadležnemu prehladu.