Zdravje

Skrb za zdravje anusa (zadnjika, ritnika) oziroma zadnjične odprtine bi morala postati tako pomembna, kot je skrb za zdravje ustne votline. Spodnja ali zadnja vrata našega telesa si namreč ne zaslužijo nič manjše pozornosti in obravnave kot zgornja ali vhodna vrata, je prepričan dr. Boštjan Mlakar, dr. med., specialist kirurgije, dolgoletni promotor analnega zdravja.

Dr. Boštjan Mlakar se proktologiji (veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi zadnjika in danke) posveča že več kot 25 let, zadnja leta v zasebni kliniki Zdrav splet. Ta ima tudi koncesijo za abdominalne preglede, proktološke preglede, operacije kile in operacije anusa. Konec lanskega leta je pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije izšla brošura Skrbimo za analno zdravje, v kateri razumljivo predstavi navodila za samopregledovanje. Za bralce Vzajemnosti je med drugim povedal, da bi marsikatero bolezensko dogajanje lahko pravočasno sami...

Zdravje

Bolečina je bio-psiho-socialni fenomen, je čutna in čustvena izkušnja, ki jo vsak človek doživlja po svoje. Akutne bolečine (glavoboli, bolečine po poškodbi, operaciji …) prej ali slej izginejo, trdovratne kronične bolečine, ki zaradi degenerativnih sprememb pogosto pestijo starejše, pa ne izginejo, vendar jih je mogoče blažiti.

O sprejemanju in obvladovanju bolečine smo se pogovarjali z anesteziologinjo prim. doc. dr. Neli Vintar,  zdravnico, raziskovalko in pisateljico. Zaposlena je v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in deluje na dveh lokacijah, in sicer v glavni stavbi UKC in na Oddelku za terapijo bolečine v protibolečinski ambulanti v Bolnišnici dr. Petra Držaja. »V bolečino je vtkano celotno življenje posameznika – travme iz otroštva, slabe izkušnje v šoli, izguba ljubljene osebe, različni strahovi,...

ZDRAVJE

V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja doleti nenadna smrt vsako leto okrog 4000 ljudi. Za mnoge smrti, ki so največkrat prezgodnje, je kriva predvsem ateroskleroza (mašenje, poapnevanje, brazgotinjenje žil), ki lahko povzroči možgansko, srčno kap ali periferne arterijske bolezni itd. Ateroskleroza je še posebej nevarna za tiste, ki živijo nezdravo, imajo povečan holesterol, krvni tlak in sladkor, so pretežki, kadijo, se premalo gibljejo in živijo preveč stresno.

O aterosklerozi smo se pogovarjali z zdravnico Marto Dobnikar, dr. med., ki vodi ambulanto splošne družinske medicine v Ljubljani. Že takoj na začetku je povedala, da je ateroskleroza kronična bolezen, pri kateri se v notranjosti žil kopičijo maščobe, holesterol, kalcij in druge snovi, kar vodi do nastanka oblog oziroma plakov. Žile se zato zožijo, kar povzroča manjšanje pretoka krvi do telesnih organov in organskih sistemov. K razvoju ateroskleroze poleg povišanega holesterola prispevajo še:

Prehrana 

Ni napak, če poskusimo skuhati kdaj kaj drugačnega, da pokukamo tudi v druge kuhinje, prej je vznemirljivo. Tokrat si privoščimo jedi po francosko. Naj vas navdušijo okusi in oblike, ki so posebnost francoske kulinarike.

Quiche ali slana pita z brokolijem

Potrebujemo:

za testo: 250 g moke, 125 g masla, ščep soli, jajce, 1 do 2 žlici hladne vode po potrebi

za nadev:

srednje velik brokoli
50 do 100 g poltrdega sira
3 jajca, 2 dl sladke smetane
muškatni orešček, sol, poper
po želji kot dodatek 100 g slanine in strok česna (nekaj vejic drobnjaka, pora ...)

Psihologija

Življenje je za marsikatere zanimivo potovanje, polno presenečenj in spoznanj, po drugi strani pa tudi krutih in nepričakovanih udarcev. Pravijo, da šele ko pademo in nas boli, lahko cenimo trenutke sreče in radosti, doživetij brez bolečine. Ste se kdaj vprašali, zakaj so se določene stvari v vašem življenju zgodile? Za nekatere ste bili verjetno hvaležni, zaradi nekaterih ste jokali in besneli, mogoče ste za druge po nekaj letih ugotovili, da je bilo prav, da so se takrat zgodile …

Naše življenje je preplet dogodkov, odločitev in ljudi, ki nas obkrožajo. Vsak korak, ki ga naredimo, vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, nas usmerja po poti, ki je pogosto sprva ne razumemo. Večkrat se šele kasneje zavemo, da so bili določeni dogodki nujni, da bi se razvili v smeri, ki je bila za nas prava. Zelo živo se spomnim besed starejše gospe: »Zamudila sem vlak, nisem si upala domov, naprej pa tudi nisem mogla. Kaj bodo rekli domači in kako naj pridem do strica, ki naj bi mu pomagala obirati jabolka? Sedela sem na pločniku in solze so mi tekle po licih. Takrat pa se je pripeljal mimo s starim avtom, čeprav s strahom, sem iztegnila prst in je ustavil ter rekel, da me bo peljal. Z njim sem vozila nadaljnjih 40 let. Postal je moj mož.« Lahko se nam zgodi, da spoznamo osebo ravno v trenutku, ko jo najbolj potrebujemo. Ali pa nam življenje prinese dogodek, ki bo popolnoma spremenil našo smer. Vsi ti trenutki, ki se nam sprva zdijo kot naključja, imajo pogosto globlji pomen.

Ognjič velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, kar jih poznamo. Že stoletja ga cenijo zaradi protivnetnega delovanja ter učinkovitosti pri hitrem celjenju kože in sluznic. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito pri negi in zdravljenju suhe in razdražene kože, pomaga pa tudi pri odrgninah, površinskih ranah, opeklinah in vnetjih.

Zdravilni učinki ognjiča (lat. Callendula officinalis) so že dolgo znani – vsaj od časov starih Egipčanov in Rimljanov, ki so verjeli tudi v njegov pomlajevalni učinek. Raste v Sredozemlju, kot okrasno in zdravilno rastlino pa ga gojijo tudi drugje po Evropi in v Ameriki. Zraste do 60 centimetrov v višino in ima razvejano, kosmato in nekoliko oglato steblo, na koncu vsake vejice je socvetje s cevastimi cvetovi v sredini in jezičastimi na robu. V Sloveniji ga v glavnem gojijo, včasih se v naravi zaseje tudi sam.

Gibanje

Naslednja dva meseca bodo izbrane vaje posvečene enostavni in intenzivni nadgradnji, za katero ne boste potrebovali veliko časa. Ob sprehodih, s katerimi se ohranja osnovna kondicija, bodo omenjene vaje drugačna in predvsem hitra popestritev. Kot smetana na tortici pa je tretja vaja, ki bo z nadgradnjo v decembrski Vzajemnosti trd oreh tudi za predane rekreativce. 

O ogrevanju ne bomo izgubljali veliko besed, saj verjamem, da ob hoji, teku, nežnih poskokih in kroženjih s sklepi že sami dodajate različne vaje v svojem izbranem slogu. In verjamem tudi, da zdaj že dodobra obvladate in usklajujete izvedbo vaj z dihanjem skozi nos.