Aktualno
-
Bralci Vzajemnosti v dolini slapov
Prvo julijsko soboto, ko je v dolini pritiskala huda vročina, smo se bralci Vzajemnosti s turistično agencijo Alpetour in odlično vodnico Vesno Ažman odpravili na hladno, konkretno v avstrijsko dolino slapov Maltatal. Po gorski cesti smo se povzpeli ob reki Malti, kjer smo občudovali številne slapove. Naš cilj je bilo umetno akumulacijsko jezero Kölnbrein na višini 1920 metrov, ki je obdano z 200 metrov visokim zidom in zadržuje kar 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
V kakšni družbi zares želimo živeti
september '25Starejši Aktualno
AKTUALNO
O tem bodo med 30. septembrom in 2. oktobrom razpravljali na največjem dogodku za starejše v Sloveniji, ki sovpada z mednarodnim dnevom starejših 1. oktobra. V Cankarjevem domu bo namreč potekal 24. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) pod povezovalnim geslom: Vsi smo ena generacija!
V soorganizaciji Proeventa in Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU bo festival tudi letos s številnimi partnerji in bogatim programom poudaril pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja ter medgeneracijskega sodelovanja. Slovesno odprtje bo v torek, 30. septembra, ob 10. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Osrednji govornik bo častni pokrovitelj festivala, predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.
-
Poleti sva z možem prvič obiskala njegove daljne sorodnike v ameriški državi Minnesota in kraj, kamor so pred več kot sto dvajsetimi leti odšli s trebuhom za kruhom številni belokranjski fantje in možje. Pri rosnih letih so se podali čez lužo brez znanja tujega jezika in poznavanja dežele, brez denarja. Amerika je potrebovala delavce za delo v rudnikih in industriji, in ker doma ni bilo zaposlitev, so se z velikimi upi za boljše življenje podali v neznano. Veliko jih je odšlo na sever v nastajajoče rudarsko mesto Elly blizu kanadske meje, kjer so bili rudniki železa. Življenje tudi tam ni bilo lahko, a imeli so vsaj delo. Kako veliko jih je prišlo, se vidi na pokopališču, kjer je polno nagrobnih plošč z belokranjskimi priimki.
-
Pravica do povračila stroškov prevoza
Osemdesetletna gospa po operaciji v glavi zelo slabo vidi in sliši, ima tudi težave z ravnotežjem. Živi sama, občasno jo obišče patronažna sestra, ob obiskih zdravnika in pri nakupih jo spremlja prijateljica. Zanima jo, ali ima pravico do vsaj delnega povračila stroškov prevoza in varstva oziroma ali lahko dobi spremljevalca po priporočilu svojega zdravnika.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so pojasnili, da obvezno zdravstveno zavarovanje krije pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevozom ali osebnim avtomobilom – a le od prijavljenega prebivališča zavarovanca do najbližje zdravstvene ustanove. Če sam ni sposoben potovati, ga lahko spremlja sorodnik ali kdo drug (uradno se to imenuje laično spremstvo), vendar le, če je v reševalnem vozilu prostor. Laično spremstvo zdravnik navede na nalogu za prevoz.
-
AKTUALNO Anketa
S sogovorniki smo se pogovarjali, kaj menijo o uporabi umetne inteligence (UI).
Sonja Grizila, upokojena novinarka, Ljubljana: »Umetna inteligenca ne obvlada vseh področij, če česa ne ve, tega ne prizna, pač pa si odgovor izmisli. Za večino zahtevnejših novinarskih zvrsti je lahko tudi nevarna, če so zastavljena vprašanja neverodostojna. Uporabna pa je za osnovne vesti, pa še to le v primeru, če jih preveri človek. Grožnjo novinarstvu bolj kot UI predstavljajo navade bralcev, ki jih zanimajo le kratke informacije, ne pa tudi vir in okoliščine dogajanja.«
Mednarodni svetovalni dan z avstrijskimi strokovnjaki v Mariboru
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 18. septembra 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Zagrebški cesti 84 v Mariboru. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o avstrijski pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.
Starim stvarem ponudimo novo življenje
Zdraviliški park na Bledu bo v nedeljo, 24. avgusta(zaradi napovedanega slabega vremena je prestavljen s sobote na nedeljo) zaživel v duhu trajnosti, ustvarjalnosti in povezovanja. Potekal bo namreč Festival ponovne uporabe, ki bo praktično pokazal možnosti, kako lahko stvarem, namesto da jih odvržemo, ponudimo novo življenje – v obliki popravila, izmenjave ali predelave.
"Naši starši in stari starši niso poznali izraza »trajnost«, a so jo živeli vsak dan - ker so morali znati preživeti z malim. Ko se je raztrgala srajca, ni šla v smeti, temveč pod šivalni stroj. Ko ni bila več za krpanje, je postala ruta za glavo. Na koncu pa krpa za tla. Vse je imelo svojo vrednost in več življenj," so zapisali v društvu Ekologi brez meja. Skupaj z občino Bled in komunalnim podjetjem Infrastruktura Bled prirejajo festival, ki ponuja priložnost za praktično učenje, izmenjavo izkušenj in raziskovanje novih idej.Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami
NAŠ POGOVOR
O morju, iskanju univerzalne ljubezni, pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo, in o njegovih knjigah, še zlasti o Svetilniku in Potopu, sva se pogovarjala s prof. dr. dr. h. c. Markom Pavliho, mednarodno priznanim pravnikom, profesorjem na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in dobitnikom številnih priznanj doma in v tujini. Kljub zavidljivim dosežkom – ali pa prav zato – se je v svoji karieri srečeval tudi s padci in pobiranji. Izdal je blizu 50 strokovnih in esejističnih knjig, vse bolj pa se posveča pisanju leposlovja. Na podlagisvojih izkušenj želi odpirati nove poglede v boljšo družbo in srečnejši svet.
-
Za slovenske zmage
Vremenoslovci zelo neradi napovedujejo prihodnje vremenske pojave. Toda zaradi podnebnih sprememb lahko zelo hitro pride do sprememb v življenju. Pri nas se še vedno spominjamo, kakšno škodo so povzročile poplave pred dvema letoma, vendar se je ob tej naravni katastrofi pokazalo, da v nesreči ljudje znamo stopiti skupaj in si pomagati. Seveda pa je veliko odvisno, kako delujejo država in njene službe – gasilci, reševalci, policija, civilna zaščita in ne nazadnje tudi vojska. O zadnji je v zadnjem času veliko govora, še posebej v zvezi z nevarnostmi, ki jih predstavljata vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ne eno ne drugo vojno žarišče v bližnji prihodnosti ne bo ugasnilo, prav mogoče je, da se bodo spopadi še razširili.
Knjiga, ki nagovarja srce in razum
AKTUALNO
Zbirka zgodb z naslovom Kje so moji ključi odpira prostor za razpravo, razumevanje in empatijo do tistih, ki se soočajo z demenco, njihovih svojcev ter oskrbovalcev. S pomočjo 27 avtoric in avtorjev ter strokovnih komentarjev postavlja most med literaturo in medicino, vabi k dialogu ter opominja, da demenca ni konec, temveč začetek nečesa novega.
Zgodbe izhajajo s stališča različnih oseb: svojcev, oskrbovalcev, bolnikov, zdravnikov in zunanjih opazovalcev. Temeljijo na resničnih dogodkih, vendar jih oblikuje literarna domišljija. V njih odmevajo različna čustva, od sočutja, ljubezni, nemoči, žalosti do jeze, nestrpnosti, obupa in sramu. A zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne. Nekatere poskušajo vnesti vsaj malo veselja, čeprav je natem svetu malo smeha. So prijetno branje, obenem pa opisujejo simptome in tegobe pri demenci ter nakazujejo pomoč oziroma rešitve.
