Aktualno
-
Sodobni prometni junaki: brez čelade, brez smeri, brez trohice odgovornosti, na mestnih avtobusih pa zgolj pred pametnimi telefoni. Neznani avtor
Pogosto sem razmišljala, da mi bo morda po več kot dvajsetih letih pisanja kolumn za različne medije nenadoma zmanjkalo tem. A danes sem prepričana, da mi jih preprosto ne more. Kajti če hodiš naokoli z odprtimi očmi, vidiš toliko stvari, o katerih je vredno razmišljati, pisati in nanje opozarjati.
Veliko hodim naokoli peš ali se vozim z mestnimi in primestnimi avtobusi, a ne le v tednu mobilnosti. Naj torej začnem kar z njimi. Opažam, da je res kriza s kadri. Povsod vabila, naj se podjetju pridružijo novi sodelavci. In očitno so marsikateri, vsaj po videzu sodeč, tudi že upokojeni. Zelo pohvalno. Vidiš in doživiš pa marsikaj. Oni dan je šofer med vožnjo ves čas govoril po mobitelu in temu primerno vozil, zaviral in celo oviral. Le na postajah je malo prekinil klepete, a očitno pod vtisi pogovorov povsem pozabljal na odpiranje vrat. Povsod piše, da se med vožnjo ne smemo pogovarjati z voznikom, ne pa tudi da se on ne sme pogovarjati po telefonu. K sreči so taki res izjeme.
Spomnimo se umrlih, pomagajmo živim

Čeprav se poraba zadnja leta manjša, Slovenci v spomin na rajne še vedno prižgemo okoli 13 do 15 milijonov sveč na leto.
Večji porabniki parafinskih sveč ali sveč iz voska so le še Hrvati in Poljaki. Pri nas se sicer povečuje uporaba elektronskih in solarnih sveč, ki pa niso tako zelo okolju prijazne, kot mislimo, saj jih je težko reciklirati. Na grobovih se pojavljajo tudi poslikani kamenčki in "trajne" sveče, narejene iz lesa, kamna ali drugih materialov.
Pokojnim se lahko poklonimo še na drugačen način: z dobrodelnim prispevkom. Fundacija Svečka je dobrodelno društvo, ki že od leta 2009 organizira ekološko – humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Iz Zasavja se je uspešno širila po drugih krajih. Letošnja, že 17. akcija, poteka pod geslom: Spomin ne gori, spomin živi. Zagotovo ste opazili stojnice, ki jih postavljajo prostovoljci pred nekaterimi pokopališči pred novembrskimi prazniki. Na njih osveščajo o prekomernosti uporabe nagrobnih sveč in priporočajo ljudem, naj kupijo kakšno svečo manj, denar pa podarijo v dobrodelne namene. Poudarjajo namreč, naj pomagamo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo. V zameno za donacijo prejmejo ekološko zastavico sočutja, poslikan kamenček ali leseno »svečko«. Organizatorji akcije zbrana sredstva namenijo za medicinske pripomočke in zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih.
Elektronski odpadki so vir številnih kovin in mineralov

Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov družba Zeos opozarja o pravilnem ravnanju z njimi. Iz njih pridobivamo ključne kovine in minerale, ki omogočajo razvoj zelenih tehnologij in digitalne infrastrukture, a jih premalo recikliramo. Hkrati je povpraševanje po teh t.i. kritičnih surovinah zelo veliko, dobavo pa ovirajo geopolitične napetosti in tveganja pri oskrbi.
Letno v državah EU27+4 (EU, Združeno kraljestvo, Švica, Islandija in Norveška) zavržemo električne in elektronske naprave – od telefonov in prenosnikov do gospodinjskih aparatov – ki skupaj vsebujejo približno 1 milijon ton kritičnih surovin. To je toliko, kot bi 20-tonski kontejnerji, če jih postavimo v vrsto, obkrožili Zemljo po ekvatorju, navaja v sporočilu za javnost organizacija WEEE forum, to je neprofitno združenje, ki zastopa 50 organizacij za razširjeno odgovornost proizvajalcev (PRO) z vsega sveta, katerega članica je tudi družba Zeos.
Vzajemnost v oddaji Ah, ta leta!

Na prvem programu TV SLO že četrto sezono poteka oddaja Ah, ta leta! V ospredje postavlja vprašanja, s katerimi se srečuje predvsem zrela generacija, naslavlja aktualne teme, prinaša uporabne nasvete in odpira prostor za pogovor o življenju v tretjem življenjskem obdobju.
To soboto, 11. oktobra, se bodo ustvarjalke poglobile v temo starejši v medijih. V oddaji, ki se začne ob 17.15 na TV SLO 1, bo sodelovala tudi odgovorna urednica Vzajemnosti, Jožica Dorniž.
Vabljeni h ogledu.
Brezplačni zobozdravstveni pregledi

Mnogi zobozdravniki bodo tudi letos 10. oktobra po vsej Sloveniji opravljali brezplačne zobozdravstvene preglede. V akciji Dan odprtih vrat bo sodelovalo več kot 50 zobozdravniških ambulant, skupno pa bo razpisanih več kot 600 terminov. Namenjena je zlasti tistim, ki iz različnih razlogov niso mogli obiskati zobozdravnika in bi želeli izvedeti, kakšno je njihovo ustno zdravje
Na termin se naročite na portalu Gospodar zdravja oz. na povezavi:
Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli soglasje, kljub temu Delavska koalicija napoveduje referendum. Če reforma ne bo uspela, bodo naslednja pogajanja v precej slabših razmerah in tudi ukrepi bodo bolj boleči, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Slovenija ima pretočni pokojninski sistem, kjer delovno aktivni prispevajo za pokojnine. Zaradi nizke rodnosti in daljše življenjske dobe je vse manj zavarovancev in vse več upokojencev, zato je reforma nujna. Vendar kljub postopnemu podaljševanju upokojitvene starosti minister meni, da prinaša za sedanje in bodoče upokojence veliko dobrega, predvsem pa stabilen, pravičen in varen pokojninski sistem.
-

Jabolko – izjemno darilo narave
Jabolko spada med najbolj priljubljeno sadje, zato ni čudno, da sta mu v oktobru namenjena kar dva praznika: na Kozjanskem in Dolenjskem. Praznik kozjanskega jabolka se tradicionalno odvija drugi teden v oktobru v Podsredi, središču Kozjanskega parka. Prireditve in dogodki, ki se tako ali drugače vrtijo okoli »jabke«, bodo potekali že vse od 5. oktobra. Vrhunec dogajanja pa bo 11. in 12. oktobra. Na osrednjem trgu v Podsredi bodo na prodaj regionalni izdelki, od jabolk iz travniških sadovnjakov, domačih izdelkov in pridelkov do izdelkov...
Oddaja, ki povezuje in podira tabuje

Saj jo poznate, kajne? Ah, ta leta je tedenska oddaja, ki jo na nacionalni televiziji pripravljajo že četrto sezono, namenjena je starejšim, čeprav je vse bolj priljubljena med gledalci vseh generacij. Če ste jo spregledali, na ogled je vsako soboto ob 17.15. Ali vas zanima, kako nastaja?
Obraza oddaje sta novinarki in voditeljici Helena Pirc in Nina Cijan, v pripravo pa so vključeni še številni drugi, od urednice, producentke do snemalcev, scenskih delavcev, montažerjev, grafikov in maskerk, ki morajo med seboj lepo sodelovati, da vse teče, kot je treba. Oddaja je bila najprej 25-minutna, zadnji dve leti pa se je preselila s petkovega na še boljši sobotni popoldanski termin. Obenem so jo tudi podaljšali.
-
Za slovenske zmage
Ko poslušamo izjave evropskih voditeljev, da je treba več denarja nameniti za obrambo, se vsiljuje vtis, da smo tik pred napadom Ruske federacije. Najglasnejša so opozorila iz Poljske in baltskih držav. Nedavni nastop predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu je prav tako izzvenel kot poziv k večjemu oboroževanju zaradi naraščajoče verjetnosti, da bo Rusija stopnjevala svojo napadalno politiko, obenem pa je treba stopnjevati sankcije zoper to državo. To sovpada z zahtevo ameriškega predsednika Trumpa, naj članice zveze Nato za obrambo namenijo pet odstotkov svojega družbenega proizvoda. Z drugimi besedami: povečati morajo nakupe orožja pri ameriških proizvajalcih. No, tudi evropska orožarska industrija se krepi, nemškemu Rheinmetallu so, zahvaljujoč državnim naročilom, delnice poletele v nebo.
Reforma zagotavlja dostojnejše pokojnine in stabilnost pokojninske blagajne
Dobro je vedetioktober '25Pokojnine Aktualno

Septembra je v Portorožu potekala že 8. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katere jedro razprave je bila nova pokojninska reforma. Predavatelji so predstavili demografske podatke, ki so bili temeljni razlog za reformo, stanje gospodarstva v času njenega sprejemanja ter ključne poudarke predlaganih rešitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter poklicnega in dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Če smo na konferenci govorili še o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je bil ravno dan pred tem obravnavan na matičnem delovnem telesu v državnem zboru, pa je bila navedena novela 18. septembra na izredni seji v državnem zboru tudi sprejeta.





