Aktualno
Povprečna Slovenka je petinštiridesetletna Marija
Na začetku preteklega leta je v Sloveniji živelo 2.123.949 prebivalcev, od tega 49,7 odstotka žensk, kar je 2,5 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Med njimi je 44.645 Marij, saj je to še vedno najpogostejše žensko ime, povedo podatki, ki jih je Statistični urad RS zbral ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.
Po podatkih iz zadnjih dveh let, je povprečna starost prebivalk 45,7 leta, povprečna višina 165,4 centimetrov, teža pa 68,7 kilograma. V povprečju se prvič zaposlijo pri 25 letih, slaba tri leta so starejše, ko se odselijo od staršev, prvega otroka rodijo tik poreden praznujejo 30. rojstni dan. Slovenke so ob prvi poroki stare 30,9 leta - poročenih je 41,5 odstotka - ob razvezi pa 45,1 leta.
Med osnovnošolci in srednješolci je več fantov, med študenti pa je več deklet. (58,3 %). Leta 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 odstotka žensk, pri čemer pa je povprečna mesečna bruto plača ženske za 5,7 nižja od plače moškega. Starostno pokojnino začnejo ženske prejemati pri starosti 61,9 leta, povprečna starost ob smrti znaša 82,6 leta. Deklice, rojene leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele 84,7 leta.-
Moč ženske ni v tem, koliko zmore, temveč v tem,
kako neustrašno gre skozi preizkušnje.
Eleanor RooseveltBralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.
Uredništvo Vzajemnosti
Za volanom tudi po osemdesetem
AKTUALNO
Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.
Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.
Evropska unija na odstavnem pasu
Za slovenske zmage
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo v dogovoru z ruskim predsednikom Putinom končal vojno v Ukrajini, je bila veliko presenečenje zlasti za članice Evropske unije. Še preden je opravil koristen telefonski pogovor z ruskim predsednikom, je zahodnoevropskim zaveznicam sporočil, da bodo morale znatno povečati sredstva za okrepitev svojih obrambnih zmogljivosti. Za vojaške izdatke jih bodo morale najmanj podvojiti. Poleg tega je napovedal, da bodo ZDA uvedle visoke carine za njihovo blago, ki ga prodajajo v Ameriki. Obe odločitvi je utemeljeval s prepričanjem, da Evropa izkorišča ZDA, ker le-te nosijo največje breme pri zagotavljanju varnosti članic zveze NATO, in da ima Evropa velik presežek v trgovinski menjavi z ZDA.
-
POISKALI SMO ODGOVOR
Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer obstaja dolžnost polnoletnih otrok, da preživljajo starše, česar ne bo spremenil niti zakon o dolgotrajni oskrbi. Zaradi tega pa mnogi starejši doživljajo precejšnjo stisko, ker se čutijo kot breme otrokom, njihove otroke pa skrbi, kako bodo zmogli preživljati svojo družino in hkrati pomagati staršem.
Ker smo v uredništvo prejeli več pisem s podobno vsebino, smo poiskali odgovore na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Za začetek svetujejo, naj se vsi, ki imajo kakršna koli vprašanja in da se izognejo skrbem, obrnejo na pristojni center za socialno delo, kjer bodo dobili verodostojne informacije oziroma jim bodo odgovorili na podlagi konkretnih podatkov. Prav tako jih bodo seznanili z oblikami pomoči in podpore, ki obstajajo v sistemu.
-
Pomagajte zapisovati spomine
Zavod Dobra pot, ki skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, že četrtič prireja vseslovensko akcijo Zapišimo spomine. S to pobudo želijo ohraniti ustno izročilo in hkrati okrepiti vez med generacijami, saj lahko v njej sodelujejo starejši kot pričevalci in mlajši kot zapisovalci. V akciji, ki bo potekala med 17. in 30. marcem 2025, vabijo starejše, da pripovedujejo (ali zapišejo) zgodbe o življenju, takšnem, kakršno je bilo, šegah, navadah, veščinah ipd.
-
Pet generacij – in to dvakrat
Zagotovo nima vsak take sreče, da bi pestoval prapravnuka, kot se je zgodilo Petru Erjavšku iz Bistričice pri Stahovici. V pismu, ki ga je v njegovem imenu poslala nečakinja, so prisrčne fotografije, saj je lani praznoval 85. rojstni dan in kar dvakrat postal prapradedek. Peter Erjavšek je naš dolgoletni naročnik, ki se tudi pogosto udeležuje srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Zadnja leta smo njegovo družbo pogrešali, saj je vedno poskrbel za veselo vzdušje.
-
Za belo ograjo zeleno je
tiho pomladno drevo
in srce moje vzdrhtelo je,
o, kako je bilo lepo. Srečko KosovelVsi se veselimo pomladi, saj prinaša svetlobo, toploto, nekaj novega, pisanega in veselje okrog nas. In tako se bo v pajčolan nežnih belih cvetov kmalu spet odela stara hruška pri domači hiši. Tako kot ničkolikokrat do zdaj. Čeprav je že vsa skrivenčena, z brazgotinami zaradi starih poškodb, še vedno vsako leto obrodi in z drobnimi sadeži, ki jim rečemo fajfce, razveseli jedce že sredi poletja. Okrog sto let staro drevo se ne da, a še bolj kot danes so je bili veseli otroci v njeni mladosti. Med drugo svetovno vojno in po njej so jo naravnost oboževali. Kadar je bila polna sadežev, ni bilo lakote pri hiši.
-
MOJ POGLED
Biti pravičen do sebe in drugih, to je najtežja stvar na tem svetu.
Franz GrillparzerAli se kdaj vprašate, kaj je pravično in kaj pošteno, ali se da oboje združiti ali se pojma in vrednoti pogosto celo razhajata? Zakaj se o tem sploh pričkamo, ko pa bi morali biti vsi po duši in značajskih lastnostih pošteni, do dogodkov in ljudi v njih pa pravični?
Ponujam vam poučno zgodbo. Nekega dne se je revež sprl z bogatašem. Vse glasneje sta se prerekala in bogataš je meni nič, tebi nič nenadoma revežu prisolil zaušnico. A ta ni nameraval popustiti in se je po razsodbo o zadevi napotil kar na sodišče. Sodnik je prisluhnil obema stranema in razsodil, da mora bogati revnemu izplačati odškodnino – skodelico riža. Revež je takoj zatem pristopil k sodniku in mu prisolil krepko in zvonko zaušnico. »Saj si nor!« je zavpil sodnik. »Kaj ti pa je?« »Ah, nič takega,« je rekel revež.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Pogosto me vprašajo, kaj mi je tega treba bilo, da sem se začela vtikati v življenje žensk (beri: v stvari, ki smo jih v vsakdanjem življenju bolj ali manj uspešno pometali pod preprogo). Na srečo je takšne, kakršna sem, težko spremeniti. Bolj ko mi branijo, bolj me zanima, kaj se v prepovedanem sadežu skriva.
Zgodbe, ki so prihajale k meni, so bile žalostne in tudi vesele, takšne, kakršno je naše življenje. Včasih mi kdo nejeverno reče, da tistih, ob katerih priteče tudi kakšna solza, ne more brati. Pa vprašam: »Kaj pa storiš, ko doletijo težave koga iz družine? Jim obrneš hrbet?«
