Aktualno
-
Reševanje hrane, ki bi končala v smeteh
Vsako leto po svetu zavržemo približno 40 odstotkov pridelane hrane. To ni le izguba denarja, ampak tudi veliko breme za okolje, saj gredo v nič voda, energija in delo, hrana pa prispeva tudi k desetim odstotkom svetovnih emisij toplogrednih plinov. Medtem milijoni še vedno nimajo dostopa do dovolj kakovostne hrane. Too Good To Go je inovativna aplikacija, ki so jo leta 2015 zasnovali mladi podjetniki v Københavnu in povezuje trgovine, restavracije ter pekarne s potrošniki, ki si želijo rešiti hrano, preden bi jo zavrgli, obenem pa nekaj...
Umetna inteligenca z domačega kavča
Digitalni kotiček
Umetna inteligenca se v zadnjem času pogosto omenja. O njej poslušamo v novicah, na televiziji ali v pogovorih o tehnologiji. Marsikdo pa se ob tem vpraša, kaj umetna inteligenca sploh je in kako jo lahko uporabimo v praksi.
Preprosto povedano so orodja umetne inteligence programi, ki znajo razumeti vprašanja in pomagati z odgovori ali predlogi. Delujejo podobno kot digitalni pomočnik – napišemo vprašanje ali nalogo, program pa poskuša najti odgovor, razlago ali idejo. Obstaja več takšnih orodij, na primer ChatGPT, Microsoft Copilot, Google Gemini in nekatera druga. Čeprav imajo različna imena, večina deluje po podobnem sistemu: uporabnik napiše vprašanje, umetna inteligenca pa pripravi odgovor. V eni od prejšnjih rubrik smo že predstavili praktično uporabo teh orodij. Ker je od takrat minilo že nekaj časa, je dobro na kratko ponoviti, kako taka orodja uporabljamo.
Hiša, v kateri ni nikoli dolgčas
Aktualno
V Laškem je pred dvajsetimi leti zaživel prvi medgeneracijski center v Sloveniji – Hiša generacij, ki je še danes edinstvena. V njej se srečujejo in povezujejo vse generacije; starejši prenašajo svoje veščine in izkušnje na mlade, ti pa prinašajo ideje, energijo ter delijo s starejšimi svoja tehnološka in druga znanja.
Občina Laško je z velikim deležem prebivalcev, starejših od 65 let, že pred dvajsetimi leti odstopala od slovenskega povprečja. Konec leta 2002 so na pobudo gerontologa dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka ustanovili Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško. Po njegovih besedah je prednost krajevnega medgeneracijskega centra v tem, da omogoča široko paleto programov za različne potrebe starejših in njihovih svojcev, da ti programi potekajo v središču življenja krajevne skupnosti ter da starejšim omogočajo ostati doma čim...
Pomagam, da bodo drugi pomagali meni
Premišljevanja o življenju
Po poklicu sem univerzitetna diplomirana socialna delavka in več kot polovico svoje dejavne delovne dobe sem opravljala delo direktorice enega od domov za starejše, zato mi delo s starejšimi ni tuje. Tudi zato sem pred približno desetimi leti prevzela vodenje Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Murska Sobota ter delo pokrajinske koordinatorice za Pomurje v programu Starejši za starejše. Še vedno sem tudi pokrajinska koordinatorica.
S starejšimi sem vedno rada delala, sprejemala sem jih take, kot so, z njihovimi dobrimi in včasih tudi slabšimi lastnostmi. Vsak človek v življenju doživi marsikaj lepega, pa tudi manj lepega, in počne marsikaj, kar pogosto pusti posledice. Tudi sodelavce, ki so se želeli zaposliti pri nas, sem najprej vprašala, ali spoštujejo stare ljudi in jih sprejemajo take, kot so, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli delati v domu za starejše. O tem, kdo je lahko prostovoljec v našem programu in kdo ne, imam še danes enako stališče.
Prostočasne dejavnosti so pomembne
AKTUALNO
V starosti se prosti čas količinsko poveča, hkrati pa lahko izgubi strukturo in pomen. Zato prostočasne dejavnosti niso zgolj oblika zapolnjevanja časa, temveč pomemben dejavnik za ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja. Obenem starejšim pomagajo ohranjati dnevni ritem, občutek pripadnosti ter zavedanje lastne vrednosti.
Starejši se vključujejo v različne oblike organiziranega življenja, med katerimi izstopajo domovi za starejše, društva upokojencev in centri dnevnih aktivnosti. Kot je pokazala analiza, ki je s pomočjo anketnega vprašalnika nastala leta 2025, so načini preživljanja prostega časa močno odvisni od življenjskega okolja starejših, imajo pa skupne cilje.
Vnuki in stari starši – ko se odnosi zapletejo
AKTUALNO
Odnosi med starimi starši in vnuki so pogosto prepleteni z ljubeznijo, lepimi spomini in pričakovanji. Vendar vedno ni tako. Pojavijo se lahko majhne, nato pa vse večje razpoke, največkrat zaradi šuma v sporazumevanju – slabo razumljenih besed, dejanj ali namenov. Kmalu sledijo napetosti in zamere, ki bolijo obe strani.
Naši sogovorniki razkrivajo zgodbe o medgeneracijskih zapletih, v katerih se pogosto pozablja na dobrobit otroka, ter razmišljanja o tem, kako jih je mogoče razrešiti.
Na prvem mestu je spoštovanje, pravi prof. dr. Christian Gostečnik, redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in direktor Frančiškanskega družinskega inštituta, ter dodaja, da se nenehno srečujejo s težavami, ki nastajajo v odnosih med starimi starši, vnuki in njihovimi starši. »Stari starši so posebna in izjemna oblika vzgoje; niso več vzgojitelji ali učitelji, katerih naloga je otroka usposobiti in ga vpeljati v svet odgovornosti, temveč se odlikujejo po svojih vrednotah in načinu, kako jih posredujejo najmlajši generaciji.
-
Za slovenske zmage
Letos so parlamentarne volitve potekale v posebnih okoliščinah, zato so bili v napovedih, kdo bo zmagovalec, zunanji opazovalci zelo previdni. Res je sicer, da tisti, ki vstopajo v to tekmo, vselej napovedujejo zmago in s tem prevzem oblasti. V boju za večino v parlamentu politične stranke ne izbirajo sredstev, saj je od tega odvisno, kdo bo v resnici vladal. Navsezadnje je od tega odvisna tudi njihova prihodnost. V bistvu gre za iskanje kompromisov, ki bi omogočili »poroko« med političnimi strankami, ki so še včeraj zatrjevale, da svojih programskih ciljev ne bodo izdale. Ko gre za doseganje oblasti (in denarja), so na tovrstne obljube (vsaj) začasno pozabile.
Slovenke med najbolj delovno aktivnimi materami v EU
Povprečna starost slovenskih mater ob rojstvu otrok znaša 31,1 leta, zadnja leta pa rodijo manj kot 17 tisoč otrok na leto, je sporočil Statistični urad RS ob današnjem materinskem dnevu. Slovenija je sicer ena redkih držav, ki materinski dan obeležuje 25. marca, v večini drugih držav ga praznujejo drugo nedeljo v maju.
V zadnjih nekaj več kot 70 letih se je največ otrok rodilo leta 1955, in sicer 32.096 oziroma skoraj dvakrat toliko kot leta 2024, ko jih je bilo le še 16.875. Med njimi je bilo 52,4 odstotka dečkov in 47,6 odstotka deklic. Število rojstev upada ne samo absolutno, ampak tudi relativno. V letih 1954 in 1955 se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, leta 2024 pa le 7,9. Med članicami Evropske unije se je predlani največ otrok na 1000 prebivalcev rodilo na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3). Povprečna starost matere ob rojstvu otroka že od leta 2019 znaša 31,1 leta. leta Še leta 1976 so imele ženske ob prvem porodu v povprečju 22,7 leta. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča, predlani je znašal 55,5 odstotka. Neporočene matere so rodile 9363 otrok, medtem ko se je v zakonski zvezi rodilo 7512 otrok.
Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov, 15. marcu, Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da varnost izdelkov ni le potrošniško vprašanje, pač pa je tudi vprašanje javnega zdravja.
Gre namreč za velike stroške za zdravljenje bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v izdelkih, poškodb zaradi uporabe nevarnih izdelkov ter onesnaževanja in neracionalne porabe dragocenih virov. Zato je letošnje geslo: Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki.
Na digitalnem trgu je varnost izdelkov postala eno osrednjih vprašanj, saj neposredno vpliva na življenja ljudi, zaupanje potrošnikov in svetovno gospodarstvo. Pri tem je potrošnik najšibkejši člen, saj mu primanjkuje znanja in informacij. Pričakovati, da bomo sprejemali dobro premišljene odločitve, ko denimo ni na voljo podatkov o nevarnih kemikalijah v tekstilu, elektroniki, številu prijavljenih nesreč, ki jih je povzročil določen izdelek, ali o varnostnih pomanjkljivostih, ki so jih odkrili nadzorni organi iz tako imenovanih tretjih držav, je nerealno. Če k temu prištejemo še agresivno oglaševanje, (prikrito) promocijo spletnih vplivnic in vplivnežev in temne vzorce oglaševanja, pa so takšna pričakovanja utopična. Številni odpoklici kažejo, da je vprašanje varnosti izdelkov problematika, ki zadeva vse nas, opozarjajo na zvezi potrošnikov, zaskrbljujoče pa je, da je kar 87 odstotkov odpoklicanih izdelkov še vedno na voljo na spletu.
Praznovanje pomladi s plavajočimi gregorčki
Na predvečer dneva svetega Gregorja (12. marec) marsikje po Sloveniji po vodi spuščajo gregorčke, različne predmete z gorečimi svečami. Na tak način so se nekdaj obrtniki, največkrat čevljarji, simbolično poslavljali od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali svetilk. Najbolj navdušeni nad tem običajem so otroci, ki že tedne prej izdelujejo plavajoče barčice in druga plovila iz okolju prijaznih materialov.
V torek, 11. marca, jih bodo popoldne spuščali po Gradaščici na Eipprovi ulici v Trnovem v Ljubljani, dogajanje bo popestreno z glasbenimi nastopi in pravljično predstavo Boštjana Gorenca - Pižame (v primeru dežja bo prireditev potekala v Slovenskem etnografskem muzeju). Prav tako bodo gregorčke spuščali po kanjonu Kokre v Kranju, po bajerju v Kropi in potoku v Kamni Gorici, po Stiškem potoku v Stični, po Savinji v Rimskih Toplicah, po Hudinji v Novi Cerkvi, po Dravi v Dravogradu in po številnih drugih krajih.
