Zdravje
-
Dobro počutjeoktober '24Zdravje Oskrba
Paliativno oskrbo še vedno povezujemo zlasti z umiranjem, vendar pa ni omejena le na konec življenja. V resnici gre za celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim najbližjim, ne glede na to, v kateri fazi je bolezen.
Pri tem ne gre le za lajšanje telesnih simptomov, kot so bolečine, težko dihanje, slabost, nemir, delirij, izguba teka ali zaprtje ter preprečevanje razjed ipd. Pomembni sta tudi podpora pri bolnikovih psiholoških potrebah (pogosto jih grabi strah ali jeza) ter socialna podpora, še posebej kadar nima svojcev ali socialne mreže, prav tako je treba upoštevati duhovni vidik bolnika (prepričanja, verovanje). »Zdravstveno osebje je pogosto zadnji spremljevalec bolnika, zato je nujno, da poznamo njegove vrednote, želje in jih, kolikor je le mogoče,...
Glivično okužbo je treba zdraviti
Glivična okužba stopal je neprijetna težava, s katero se najpogosteje srečujemo v toplejših poletnih mesecih. Najbolje je, če se ji z ustreznim ravnanjem izognemo, če pa do nje pride, je okužbo treba zdraviti.
Evropska študija »Ahilov projekt« dokazuje, da kar 25 do 30 odstotkov prebivalstva trpi za glivicami na stopalih. Preventiva pa je dokaj enostavna, saj vemo, da se glivična okužba prenaša s človeka na človeka, pri čemer gre lahko za neposreden prenos ali prenos prek okuženih površin. Souporaba okuženih predmetov, kot so brisače in oblačila, povečuje možnosti širjenja okužbe. Kadar se glivice pojavijo pri enem članu gospodinjstva, obstaja velika možnost, da se bodo prek okuženih površin prenesle še na druge. Da bi to preprečili, okužena oseba po stanovanju ne sme hoditi bosa, po uporabi prhe ali kopalne kadi pa je talno površino treba razkužiti. Nogavice in brisače, ki jih uporablja okužena oseba, je pred pranjem treba shranjevati ločeno od drugega perila in tudi med pranjem naj se ne mešajo z brisačami in oblačili, ki jih uporabljajo drugi člani gospodinjstva. Nogavice in brisače osebe, okužene z glivicami, je treba oprati pri visoki temperaturi, najbolje pri 90 stopinjah.
Vabljeni na 23. Festival za tretje življenjsko obdobje
V ponedeljek se v Cankarjevem domu začenja že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše v Evropi. V treh dneh, od 30. septembra do 2. oktobra, bo potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, 30 predavanj in delavnic na temo zdravja in aktivnega staranja, 10 strokovnih razprav, 12 pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje.
Skupaj in odločno proti demenci
Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco.
S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore.
Napotnice veljajo do zaključka zdravljenja
Z današnjim dnem so začele veljati nekatere spremembe glede zdravstvenih napotnic. Najpomembnejša je ta, da bo posamezna napotnica veljala, dokler določeno zdravljenje ne bo zaključeno.
Zdravnik, ki bo izstavil napotnico, na njej ne bo več označil, koliko časa naj bi ta veljala. Zaključil jo bo šele, ko bodo izvedene vse potrebne zdravstvene storitve, vključno z morebitnimi operativnimi posegi in kontrolnimi pregledi. To pomeni, da bolniki za spremljanje kronične bolezni pri specialistih ne bodo več potrebovali kontrolnih napotnic, ukinjata se izdaja enkratnih napotnic in napotnic za določeno obdobje ter njihovo podaljševanje, so pojasnili pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če napotnice zdravnik prej ne zaključi, preneha veljati dve leti od prve zdravstvene storitve.
Še daleč od demenci prijazne družbe
Naš pogovor
Starost je največji dejavnik tveganja za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva le starejših ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok, vnukov in drugih svojcev, ki skrbijo zanje, pri tem pa dobijo premalo družbene podpore, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Že leta si neutrudno prizadeva za boljše razumevanje bolezni, dostojno obravnavo ljudi z demenco ter večjo podporo njihovim družinam.
Nad boleče koleno tudi z matičnimi celicami
Dobro počutjeseptember '24Zdravje
ZDRAVJE
Artroza kolen prizadene malo manj kot 15 odstotkov naših prebivalcev, starejših od 60 let. Žensk z bolečimi koleni je za malenkost več kot moških. O artrozi in različnih neoperativnih metodah zdravljenja bolečih kolen smo se pogovarjali s specialistom ortopedije.
Najsodobnejša oblika zdravljenja bolečega kolena (obrabe ali artroze) je tudi zdravljenje z matičnimi celicami. Te so namreč nespecializirane in imajo sposobnost postati katera koli celica v človeškem telesu. »Ko jih z injekcijsko iglo vbrizgam v koleno, se lahko pretvorijo v hrustančno tkivo in največkrat obnovijo površino obrabljenega sklepa. Gre za manj znano minimalno invazivno regenerativno zdravljenje,« je začel izr. prof. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije, svetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravljenja poškodb in mišično-skeletnih obolenj. Specializiran je predvsem za diagnostiko in zdravljenje zgodnjih oblik obrabe (degeneracije) kolenskih sklepov.
-
Dobro počutjeseptember '24Zdravje
Psihologija
Sedita sosedi na klopi pod brajdo z že zrelim grozdjem. Pravi prva: »Vedno sem občudovala ljudi, ki si upajo iti po svetu, potovati, se celo odseliti iz domovine in pognati korenine drugje. Zame so to res močni ljudje.« Druga po kratkem premisleku doda: »Zame pa so le bolj pogumni, iznajdljivi, avanturistični. Močan človek se mi zdi tisti, ki se ne boji ničesar, kar mu pride na pot, pa čeprav nikoli ne zapusti rodnega kraja. Življenje se močno spreminja, ljudje izgubljajo zaupanje, strah jih je vsega, v bistvu pogosto še celo samega sebe.«
-
september '24Ljudje Zdravje Prehrana
Umetno lososovo meso
Pridelava morske hrane iz oceanov, vključno z ulovom divjih rib ali gojenjem v ribogojnicah, ima velik ogljični odtis in predstavlja negativen vpliv na naše okolje. Toda ali je mogoče imeti na krožnikih meso lososa, ki nikoli ni videl vode, še več – meso lososa, ki to nikoli ni bil? Pridelava umetnega mesa iz laboratorija dobiva močne pospeške in tako so se v prehrambnem zagonskem podjetju (startupu) Wildtype iz San Francisca odločili za vzgojo umetnega lososovega mesa iz matičnih celic.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiseptember '24Zdravje
OBČUTEK LEDENO MRZLIH PRSTOV NA NOGAH
86-letna bralka je svoje vprašanje v pisni obliki poslala na uredništvo. Njena težava je občutek ledeno mrzlih in mravljinčastih prstov na nogah. Dokler si v postelji nog ne ovije z volnenim pletom ali ogreje z grelno blazino, ne more zaspati. Če potipa stopalo, pa je presenetljivo toplo. V zadnjem času se je občutek razširil na celotno stopalo. Tudi sploh se počuti kot v nekem bolezenskem stanju. Sprašuje, ali je mogoča povezava med dogajanji in kaj lahko stori.