Zdravje
-
september '25Zdravje Aktualno Narava

Drevesa hladijo vročino v mestih
Drevesa lahko močno vplivajo na zniževanje poletne vročine v mestih. Vse višje temperature v mestnih središčih povzročajo številne težave – od zdravstvenih, ki najbolj ogrožajo starejše in bolnike, do energetskih zaradi vse večje potrebe po hlajenju prostorov. Mestne uprave zato marsikje razvijajo strategije, kako znižati temperaturo v ulicah. In ravno sajenje novih dreves ter ohranjanje starih imata tu zelo pomembno vlogo. Raziskava, ki je zajela 110 mest v 17 različnih podnebjih, je pokazala, da drevesa v najbolj vročih in vlažnih podnebjih...
Do zdravja, ko blato neha smrdeti
Če zasmrdi iz hladilnika, vemo, da ga bo treba očistiti, če pa smrdi za nami na stranišču, si domišljamo, da je vse v redu. Pa ni. Smrdeče blato je znak gnitja in prevladovanja zdravju škodljivih mikrobov. Gnijočo maso imamo v črevesju 24 ur na dan iz leta v leto ... Saj nas mora spodkopati!
Prava hrana za dobre bakterije so le toplotno neobdelane vlaknine. A človek bi dandanes ob presni prehrani težko obstal. Raziskava iz devetdesetih let prejšnjega stoletja med presnojedci v Nemčiji je pokazala, da je kar 50 odstotkov žensk ob taki prehrani izgubilo menstruacijo. Nekaj kuhane hrane torej moramo pojesti, a je to eden od pomembnih vzrokov, da naše blato smrdi.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiseptember '25Zdravje
ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE
65-letni bralec je živel tri leta po možganski kapi dokaj samostojno življenje. Na enem izmed sprehodov je padel in utrpel zlom kolka. Vstavili so mu endoprotezo na neprizadeti strani telesa. Zdaj ga je strah ponovnega padca, zato si ne upa hoditi niti po stanovanju. Žena je osebnega zdravnika prosila, da napiše predlog za zdraviliško zdravljenje, ki pa ni videl smisla, ker da mu tega brez priporočila v odpustnici s kirurgije skoraj gotovo ne bodo odobrili. Sprašuje, ali lahko na kakšen drugačen način pride do rehabilitacije.
Pigmentne spremembe moramo opazovati
Dobro počutjeseptember '25Zdravje

ZDRAVJE
Na koži, sploh tam, kjer je izpostavljena soncu, se pogosto pojavljajo različne spremembe, običajno obarvane lise. Svetujem vam, da jih opazujete in ob hitri spremembi barve, velikosti oziroma oblike ali ob vsakršnem dvomu nemudoma obiščete dermatologa.
Pri ženskah, še posebej pri tistih, ki uživajo nadomestna hormonska zdravila, se pogosto na obrazu in dekolteju pojavijo rjave lise različnih oblik in velikosti. Imenujemo jih melazma. Običajno niso nevarne, predstavljajo pravzaprav povečano kopičenje kožnega pigmenta melanina med zdravimi celicami povrhnjice, keratinociti. Odstranjujemo jih lahko na več načinov. V lekarnah so brez recepta na voljo številne belilne kreme za razbarvanje lis. Vsebujejo nizke koncentracije hidrokinona, ki zmanjša nastajanje kožnega pigmenta melanina v kožnih...
-
Če se tudi vi ali kdo od vaših bližnjih spopada z izgubo sluha in želite nasvet, kako naprej, vas vabimo, da nas obiščete na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Sejem bo potekal od 30. septembra do 2. oktobra letos, običajno smo v pritličnem delu. Na sejmu bodo naši strokovnjaki, s katerimi se boste lahko pogovorili in dobili konkretne nasvete. Lahko pa pridete na pogovor tudi kar tako, da se spoznamo. Veseli vas bomo!
-
Dobro počutjeseptember '25Zdravje
Vrstniki v pomoč bolnikom z rakom prostate
V Društvu uroloških bolnikov Slovenije so v podporo bolnikom z rakom prostate odslej tudi mentorji vrstniki. To so bolniki, ki s svojim znanjem, osebnimi izkušnjami in empatijo ponujajo čustveno oporo drugim moškim, jim pomagajo z informacijami in usmeritvami, kako naj živijo z boleznijo. V društvu menijo, da je mentorska podpora pomembna dopolnitev uradne zdravstvene obravnave, saj temelji na zaupanju, osebni izkušnji ter pogovoru. Prvih dvanajst mentorjev, ki so opravili usposabljanje po modelu evropske zveze bolnikov z boleznimi prostate (Europa Uomo), prihaja iz osrednjeslovenske, goriške, podravske, zasavske in savinjske regije. Spisek s telefonskimi številkami najdete na naslovu: https://www.dub.si/mentorji-vrstniki-za-rak-prostate-kontakti/
Kaj pa, če nam primanjkuje hranil?
Dobro počutjeseptember '25Zdravje
Ustrezna prehranjenost je odvisna od številnih dejavnikov: od izbire hrane, učinkovitosti prebave do zdravja črevesja ter življenjskih okoliščin, kot so bolezen, starost, jemanje določenih zdravil in stres. Zato imamo ljudje različne potrebe po vitaminih in mineralih. Priporočeni dnevni vnosi pa v resnici veljajo le za zdrave posameznike.
V telesu se neprestano odvijajo biokemične reakcije, ki so odvisne od hranil, ki jih zaužijemo. Če jih primanjkuje, se to najprej pokaže na ravni počutja in vedenja, na primer kot razdražljivost, nemir ali utrujenost. Šele kasneje pride do telesnih sprememb.
Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

Marsikatero tegobo lahko odpravimo ali vsaj olajšamo z naravnimi pripravki. Kako uporabne so različne zdravilne rastline in kako jih vključimo v svoj vsakdan boste izvedeli na dogodku Zeliščno popoldne v Bistri, ki bo potekal v četrtek, 31. julija, na vrtu Gostilne Bistra.
V okviru Poletja na Vrhniki ga že tretjič zapored pripravljajo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Bajc gostinstvo. Nasvete in dolgoletne izkušnje z uporabo zelišč pa bodo z vami delile fitoterapevtka in zeliščarka Margita Vehar; prva uradna zeliščarica v Sloveniji Terezija Nikolčič bo govorila o težavah s kožo in holesterolom ter podpori pri tem; Meta Maček bo predavala o uporabi divjih rastlinah v zdravilne namene; aromaterapevtka in parfumeristka Ana Ličina pa o povezavi med vonji in čustvi. Zeliščarice bodo pripravile tudi številne izdelke in okusne dobrote ter nagradno igro.
-

V toplih dneh je koristno s sabo nositi stekleničko z vodo. Prav tako je dobro vedeti, kje se imamo možnost odžejati z res kakovostno vodo. Ekologi brez meja so kot partnerji mednarodne pobude Refill Return (napolni in vrni) uredili mobilno aplikacijo Refill Return, v kateri je na voljo že več kot tisoč lokacij pitnikov po slovenskih krajih. Kje so, lahko preverite tudi na povezavi: https://manjjevec.si/karta-pitnikov/. Organizatorji mednarodne pobude ocenjujejo, da se zaradi uporabe aplikacije vsako leto prihrani 100 milijonov plastenk za enkratno uporabo.
Ali ljudske modrosti res držijo?

V Zavodu Strašno hudi so se lotili zanimivega projekta. Prepričani so namreč, da nekatere ljudske modrosti in tudi sodobni nasveti, ki so jih prepolna zlasti družbena omrežja, vsebujejo vsaj zrno resnice, obenem pa slutijo, da so vanje vtkane številne zmotne predstave. Ljudje se namreč pogosto raje opiramo na prepričanja, ki so nam blizu, odsevajo naše vrednote in družinske tradicije, kot pa na včasih suhoparna znanstvena dejstva.
Tako bodo v sklopu medgeneracijskega projekta Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, vse poletje zbirali ljudske modrosti in sodobne spletne nasvete o zdravju, hrani in okolju. Jeseni pa bodo na medgeneracijskih delavnicah te modrosti podrobno preverjali raziskovalci, novinarji ter občanke in občani različnih generacij. Na podlagi ugotovitev želijo ustvariti tudi uporabno orodje, ki bo pomagalo preverjati dejstva ter razločevati med resnico in izmišljijami. Kot pravi vodja projekta Zarja Muršič, biologinja, kognitivna znanstvenica in ambasadorka občanske znanosti:»S sodelovanjem krepimo zaupanje v znanost in spodbujamo razvoj veščin kritičnega mišljenja, kar nam vsem koristi vsak dan.«




