VRT

Skoraj ni lepšega občutka kot stopiti na vrt, odrezati cvetove, ki smo jih sami vzgojili, in jih razporediti v preprost, a čudovit svež ali trajen šopek. Mnoge cvetlice, ki jih gojimo za rezano cvetje, zahtevajo daljše obdobje rasti, zato je smiselno že zdaj razmisliti, katere vrste bomo posejali sami ali kupili sadike.

Za rezano cvetje lahko uporabimo številne rastline, ki jih že dobro poznamo. Večino je enostavno gojiti in jih lahko posadimo na cvetlično gredico ali v atraktivne velike lonce. Pri vzgoji so žlahtnitelji upoštevali obstojnost v vazi, kar zagotavlja, da lahko vrtnarski navdušenci uživamo v njihovem cvetenju tako na prostem kot v notranjih prostorih.

STANOVANJE

Kuhinja naj ne bo samo lepa na pogled in uporabna, mora biti tudi dostopna in uporaba aparatov jasno razumljiva, še posebej v starosti. Ni potrebno, da bi morali kuhinjo, ki je še dovolj nova in lepa, menjati le zato, ker so nekatere rešitve v njej manj primerne, nepraktične ali ovirajo starejšega človeka. Z manjšimi posegi, ki niso nujno dragi, in pravilno izbiro naprav jo prilagodimo svojim sposobnostim in spremenjenim zmožnostim.

Kadar menjamo kuhinjske aparate, predvsem kuhalno ploščo ali pečico, smo ob vsem napredku pogosto v zadregi, kaj izbrati in čigav nasvet upoštevati. Ali je to nasvet družinskega člana, ki meni, da je vse tehnično njegova domena, a sam ne kuha, ali je to nasvet prodajalca, ki trži novosti, ali nasvet prijateljice, ki govori iz izkušenj. Verjetno se mora nazadnje odločiti le tisti, ki dejansko kuha, in povedati, kaj od aparatov pričakuje. Neprijetno je, ko vešča kuharica dobi pečico s kopico prednastavljenih programov za konkretne jedi in ne more hitro in preprosto upravljati časa ali temperature. Tako pečico bi namreč potreboval nekdo, ki ne pozna peke in peče le občasno. Neustrezna naprava lahko namesto prednosti, ki jih prinaša, povzroča stres. 
Za parno pečico ali kombinirano pečico z mikrovalovno pečico se odločimo le, če to potrebujemo in vemo, kaj dobimo.

S kvačkanimi rožami lahko popestrimo torbice, jopice, puloverje in še kaj. Velikost rože je odvisna od debeline preje in dolžine traku, ki ga nakvačkamo.

Dober učinek dosežemo, če osnovni preji dodamo še nit tankega moherja, na primer kid silk. Rožo lahko prišijemo na izdelek ali pa ji na zadnji strani vstavimo varnostno sponko in jo potem lahko uporabimo na več mestih.

Potrebujemo: ostanke preje, lahko bombažne, volnene ali mešane (za eno rožo zadostuje 30 do 50 g preje), večjo varnostno sponko, ki jo prišijemo na zadnjo stran rože, in kvačko velikosti od 3 do 5, odvisno od debeline preje.

Vsi imamo na domačem vrtu vsaj eno vrsto krompirja. Tistega, zgodnjega. Številni pa ga za celo leto pridelajo na domači njivi. Za dober pridelek ne hitimo s sajenjem in prav tako ne pozabimo na gnojenje.

Kdaj sadimo

Pred sajenjem krompirja je treba spremljati temperaturo zemlje. Saditi začnemo, ko je temperatura tal vsaj osem stopinj Celzija, kar pomeni temperaturo zraka 12 stopinj Celzija. V celinski Sloveniji je to šele aprila. Globina sajenja je odvisna od tipa domače vrtne zemlje in kakovosti semena. Plitvo sajenje je priporočljivo na zelo vlažnih, težkih tleh. Krompir na bolj sušnih legah in plitvejših tleh sadimo srednje globoko, tj. dva do pet centimetrov.

DOBRE STARE VIŽE

»Res se je na moji življenjski poti do danes nabralo veliko let in veliko raznolike glasbe, glasba mi je bila položena v zibelko. Moj oči je bil odličen trobentač, igral je v različnih ansamblih in spremljal najbolj znane pevce. In tudi jaz sem v svet glasbe prišla še rosno mlada,« nas z nasmehom popelje na njeno glasbeno pot Romana Krajnčan.

Hodila je v glasbeno šolo, pri šestih letih se je začela učiti igrati na klavir, ker pa se je želela spremljati pri petju, se je začela učiti še igranja na kitaro. »Kmalu sem napisala svoje prve pesmi in začela nastopati na različnih prireditvah v svojem rojstnem Tržiču. Tako se je moje delo na glasbenem področju začelo zelo zgodaj.« Po končani osnovni šoli je že zapela na festivalu Kar znaš, to veljaš in še na nekaterih drugih. Petnajst let je imela, ko je dobila ponudbo ansambla Sibila, in kmalu je zapela v priredbi velike svetovne...

ROČNA DELA

Tulipani bodo kmalu krasili cvetlične gredice, prav tako pa predstavljajo lep motiv za vezenje. Z vezenino polepšamo uporabno košarico za kruh, ki bo lep okras mize tudi v prazničnih dneh.

Marčevski ustvarjalni izziv bo kombinacija šivanja s šivalnim strojem in vezenja, pri čemer sem se odločila za svoje najljubše pomladno cvetje – tulipane. Uporabili bomo tri različne vbode, ki jih seveda lahko zamenjate s katerimi drugimi. Dodajam še angleška poimenovanja vbodov za lažje iskanje po literaturi ali na svetovnem spletu. Izdelamo lahko košarico poljubne velikosti ali pa kar vse tri. Uporabne niso le za kruh, ampak za shranjevanje različnih stvari.

VRT

Ruske vile omogočajo hitro in enostavno pripravo vrtnih gredic. Pozabite na lopato, običajne vile in bolečine v križu, saj lahko delate v pokončni drži in povsem brez napora.

Vrtičkarji največkrat uporabljajo ruske vile za rahljanje tal v marcu in aprilu. Orodje je še posebej primerno za ženske, upokojence in starejše vrtičkarje, saj ga ni treba dvigati in tako lahko delajo v pokončni drži. So prava rešitev za vse, ki imate težave s hrbtenico, križem ali rokami. Orodje preprosto vlečete po tleh, saj združuje funkcijo vil, motike in grabelj (3 v 1). Edini napor je, da vile prinesete ali pripeljete na vrt. Vse drugo opravi vzvod, ki omogoča delo brez večjega napora. Te inovativne vile so primerne za obdelavo manjših, srednjih in večjih vrtov. V Sloveniji jih uporablja že več kot 25.000 vrtičkarjev, med njimi so celo starejši od 85 let. Čas je, da jih preizkusite še vi. Tako vam ni treba čakati na sina, vnuka, moža ali koga drugega, ki vam običajno pomaga pri najtežjem vrtnem opravilu.

IZLET

Radmirje je kraj, ki leži na rečni terasi v nekoliko razširjenem delu Zgornje Savinjske doline. Poznan je po zakladnici s številnimi dragocenimi mašnimi plašči.

Sredi vasi je cerkev sv. Mihaela, na Stražah, zgornjem delu naselja, pa stoji romanska cerkev sv. Frančiška Ksaverja. Na njenem mestu je stala kapela sv. Barbare z začetka 16. stoletja. Leta 1715, v času kuge, je v njej gornjegrajski dekan dal postaviti oltar s sliko smrti sv. Frančiška Ksaverja, h kateri so se začeli zgrinjati romarji. Čez čas so postavili novo, prostornejšo, a slogovno skromno baročno stavbo. Nov kult, ki se je v Radmirju razvil v zelo obiskano božjo pot, je še pospeševal pesnik in jezuit Ahacij Stržinar, dekan v Gornjem...