VRT

Ko prvi topli sončni žarki ogrejejo zemljo, nas narava vabi, da znova posadimo nekaj svežih rastlin. Čez dan nas že razvajajo prijetne temperature, večeri in jutra pa nas opominjajo, da se zima še ni povsem poslovila.

Prav zato je ključ do uspešnih zasaditev v izbiri pravih vrst, predvsem tistih, ki dobro prenašajo nižje temperature in kratkotrajne ohladitve.

Trobentice so nepogrešljive v zgodnjih zasaditvah, saj so prave znanilke pomladi. Najbolj znana med njimi je Primula acaulis ali navadna trobentica. Preprosta, izjemno hvaležna cvetlica, ki jo lahko imamo nekaj časa za okras v stanovanju, nato pa jo, po cvetenju, presadimo na gredico ali travnik. Tam nas bo naslednjo pomlad znova razveselila s cvetenjem. Drugačna in malce bolj razkošna je Primula obconica, pri nas znana kot nemška primula. Njeni bogati, skoraj baročno oblikovani cvetovi in večji temno zeleni listi v obliki srca ustvarjajo...

Kultura

V Škofji Loki bodo po enajstih letih spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu, zapisanem v slovenskem jeziku.

 Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Hrani ga Kapucinska knjižnica in je od leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja, saj poleg dodatkov v latinskem in nemškem jeziku vsebuje tudi režijske opombe. Besedilo je sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter povzema svetopisemska besedila od izgona Adame in Eve iz raja do Kristusovega trpljenja in odrešenja.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv. 

Čeprav v našem svetu danes marsikaj ni več prav, pa v stari slovenski pratiki še vedno piše: Marec v cvetje se odeva. 
Včeraj še nič, danes popek, tu in tam kakšen cvet, jutri že cvetoča preproga, dvigajoča se s cvetočimi drevesi pod spomladansko nebo. To oživljanje narave gledamo domala s prostim očesom, tako zelo se ji mudi nadeti živahne barve. Ta letni čas ne simbolizira le preporoda, upanja na nov začetek z več svetlobe in toplote, temveč tudi energijo za naše notranje spremembe. In želja po ustvarjalnosti začne nekaterim med nami vse bolj spontano prišepetovati ideje. 

Reportaža

Naša novinarska skupina se je ob koncu »študijskega leta« odločila za tridnevni izlet po Italiji in Švici. Peljali smo se s slovitim vlakom Bernina Expres, predvsem pa spoznavali nove kraje, stavbe in arheološka odkritja, ki so večinoma pod zaščito Unesca.

Prvi daljši postanek smo imeli v italijanskem mestu Iseo ob istoimenskem jezeru. Krasi ga največji evropski jezerski otok Montisola, kjer stoji svetišče, posvečeno Mariji. Že od daleč pa vsakdo opazi srednjeveško trdnjavo Martinengo. Okrog jezera je v skale vklesana cesta, ki kraje povezuje med seboj. Od leta 2018 je severni del jezera (Alto Sebino) del Unescovega svetovnega biosfernega rezervata, ki se nadaljuje v dolino Camonica. Ustavili smo v arheološkem parku petroglifov ali skalne umetnosti.

ZELENI SVET

Spoznajte najbolj priljubljeno orodje v Sloveniji, ki je še posebno primerno za starejše vrtičkarke in vrtičkarje. Z ruskimi vilami boste najlažje pripravili vrtne gredice na novo sezono.

Ruske vile premium združujejo funkcijo vil, motike in grabelj (torej tri v enem). Po vrtni gredi se pomikate vzvratno in jih ne dvigujete, pač pa vile preprosto vlečete po tleh. Lahko hodite tudi naprej, saj se tako same »sprehajajo« po gredi. Zato je to pravo orodje za vse, ki imate težave s hrbtenico, križem ali rokami. Posebej primerne so za starejše vrtnarke in vrtnarje, saj jih lahko uporabljajo v pokončni drži. Tako najtežje delo na vrtu opravijo povsem brez truda.

Zeliščni kotiček

Čemaž (Allium ursinum) je zelo razširjena rastlina, ki jo zaradi močnega česnovega vonja zaznamo večinoma, že preden jo ugledamo. Okus je podoben česnovemu, vendar je bolj oster in pekoč. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživajte ga zmerno, saj v prevelikih količinah lahko razdraži prebavila.

 Je trajna rastlina, ki zraste do 25 cm visoko, ima podolgovato, z belo prozorno kožico ovito čebulico in navadno dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Steblo je pokončno in robato, na koncu pa ima cvetoči kobul z belimi zvezdastimi cvetovi. Poleti in pozimi nabiramo čebulice, marca, aprila in maja pa je najboljši čas za vso rastlino. Pri nabiranju pa moramo biti previdni, da ne vzamemo s seboj kakšne podobne, a strupene rastline. Najpogosteje ga tisti, ki ga ne poznajo dobro, zamenjajo z jesenskim podleskom, šmarnico ali belo čmeriko. Ker se zastrupitve zaradi zamenjave s podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih zaužitja končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju nadvse pomembno. Če čemaža ne poznamo, ga ne nabirajmo oziroma se o rastlini poučimo iz knjig, še bolje pa, da nam ga v naravi predstavi poznavalec rastlin.

Iz koška ročnih del

Pri vezenini moramo vedno pozornost usmeriti v vzorec ali v rob. Vzorec je lahko razporejen po sredini, ob robu, po kotih ali po diagonali. Pri postavitvi vzorca pomislimo tudi na to, ali bo prtiček samostojen okras ali bo na njem vaza oziroma kaj drugega. V tem primeru je bolje, da na tistem mestu vezenine ni.

Ko izberemo motiv, se odločimo, kakšen rob bomo izvezli. Ta je odvisen od velikosti, postavitve, tehnik vezenja in barv, pa tudi strukture in debeline blaga. Pri rišelje vezeninah je rob sestavni del vzorca, enako velja za tkaničenje in ažure. Pri barvnih vezeninah je malo drugače. Motivi so lahko drobni, svetlejših barv in poudarjajo nežnost ali enostavnost uporabljenih tehnik vezenja, pri katerih osnovni vzorec ni tako bogat, zato lahko poudarimo rob. V teh primerih pogosto uporabimo rišelje rob, vezen v eni od barv, uporabljenih v vzorcu, lahko tudi kombiniramo različne tehnike. Rob je lahko tudi obkvačkan, ni pa primerno, da na ročno vezenino prišijemo strojno izdelano čipko.

KULTURA

V središču Ljubljane zraven Tromostovja stoji frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja. Ob njej je samostan, v sklopu obeh stavb pa je tudi samostanska ali frančiškanska knjižnica, ki je po temeljiti prenovi od leta 2023 odprta za javnost.

Knjižnica je bila uradno ustanovljena v začetku 13. stoletja, potem ko so se frančiškani leta 1233 naselili v Ljubljani. Velja za najstarejšo stalno delujočo knjižnico na območju današnje Slovenije, hkrati pa za najbogatejšo med samostanskimi oziroma zasebnimi knjižnicami. Že od leta 1951 je prepoznana kot nepremična kulturna dediščina. V njej hranijo približno 70 tisoč knjižnih enot, od tega je kar 20 tisoč enot antikvarnega gradiva, 150 srednjeveških listin, množica knjig in rokopisov, med drugim tudi pet srednjeveških rokopisov in 117...

Pomlad je pred vrati. Zakaj si ne bi nakvačkale šik Chanelove jopice? Zlasti v svetlih barvah se zelo lepo poda k jeansu ali krilu.

Velikost: 40–42

Potrebujemo: 650 g preje mešanice volne in poliakrila in kvačko št. 4

Izdelava: Jopo kvačkamo v enem delu in je ne šivamo. Začnemo pri vratu. Naredimo toliko verižnih petelj, da ustreza centimetrom, napisanih na shemi.

Če želimo narediti jopico večje ali manjše velikosti, število določimo z enim centimetrom več ali manj verižnih petelj. S šibičnimi petljami na označenih mestih naredimo vogale, kar pomeni, da v petljo narediš 1 šibično, 1 verižno petljo in še eno šibično petljo in tako do konca vrste.