KULTURA

Mitja Gobec je za svoje dolgoletno delo kot zborovodja, urednik, mentor in publicist pred kratkim prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V utemeljitvi so povedali, da je osrednja osebnost slovenske zborovske kulture in da je več kot sedemdeset let prispeval k razvoju zborovstva, uredil več kot 160 notnih zbirk, vodil deset pevskih zborov ter naročil okrog 40 novih skladb. Njegovo delo vključuje tudi publicistiko, strokovno svetovanje ter pomoč zborovodjem doma in v zamejstvu.

Dobre stare viže

Pevci iz Trebnjega na Dolenjskem ob 45-letnici delovanja, ki so jo proslavili konec lanskega leta, v zadnjem času večkrat nazdravijo. Eden starejših oktetov pri nas, ki je začel delovati kot kvartet, se danes imenuje Trebanjski oktet.

Ustanovni član zasedbe Slavko Podboj se spominja: »Bili smo štirje občinski uslužbenci, in ko smo se glasbeno 'potipali', smo ugotovili, da lepo zvenimo skupaj. In nastal je Kvartet 4F. Skupaj smo zapeli ob različnih priložnostih, recimo ob novoletnih občinskih zabavah. Pripravili smo izbor primernih pesmi, vadili pa smo kar v gostinskih prostorih, kjer so radi poslušali naše petje.«

GLEDALIŠČE

MARIJA STUART V SNG MARIBOR

Friedrich Schiller je leta 1800 napisal napeto politično dramo, ki poteka med katoliško škotsko kraljico Marijo in protestantsko angleško vladarico Elizabeto. Čeprav v ospredje postavlja boj za krono, pa je dramatik izpostavil nasprotja in boj dveh svetovnih nazorov. Režiser Diego de Brea pravi, da je to drama o brezizhodnosti in himna neuklonljivosti. V vlogi Marije se predstavi Nataša Matjašec Rošker, v vlogi Elizabete pa Mateja Pucko.

 VRT

Ko prvi topli sončni žarki ogrejejo zemljo, nas narava vabi, da znova posadimo nekaj svežih rastlin. Čez dan nas že razvajajo prijetne temperature, večeri in jutra pa nas opominjajo, da se zima še ni povsem poslovila.

Prav zato je ključ do uspešnih zasaditev v izbiri pravih vrst, predvsem tistih, ki dobro prenašajo nižje temperature in kratkotrajne ohladitve.

Trobentice so nepogrešljive v zgodnjih zasaditvah, saj so prave znanilke pomladi. Najbolj znana med njimi je Primula acaulis ali navadna trobentica. Preprosta, izjemno hvaležna cvetlica, ki jo lahko imamo nekaj časa za okras v stanovanju, nato pa jo, po cvetenju, presadimo na gredico ali travnik. Tam nas bo naslednjo pomlad znova razveselila s cvetenjem. Drugačna in malce bolj razkošna je Primula obconica, pri nas znana kot nemška primula. Njeni bogati, skoraj baročno oblikovani cvetovi in večji temno zeleni listi v obliki srca ustvarjajo...

Kultura

V Škofji Loki bodo po enajstih letih spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu, zapisanem v slovenskem jeziku.

 Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Hrani ga Kapucinska knjižnica in je od leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja, saj poleg dodatkov v latinskem in nemškem jeziku vsebuje tudi režijske opombe. Besedilo je sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter povzema svetopisemska besedila od izgona Adame in Eve iz raja do Kristusovega trpljenja in odrešenja.

GREMO NA IZLET

V soboto, 18. aprila 2026

Vstopna mesta: Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 7.30 z Jesenic in vožnja z vstopnimi postajami na Štajersko, do vasi Žiče, kjer stoji najstarejša kartuzija v Evropi. Žička kartuzija je bila leta 2015 priznana kot kulturni spomenik državnega pomena. Ogledali si jo bomo v spremstvu vodnika.

Nato se bomo ustavili pri Žvikartovih, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo čebelarstva. Predstavili nam bodo medene izdelke, nekatere bomo lahko tudi poskusili. Potem se bomo odpeljali na ogled živalskega vrta in tematskega parka Mini ZOO Land, kjer domuje več kot 150 živali in prek 30 različnih vrst. Popoldan se bomo ustavili še v Slovenskih Konjicah, ki se lahko pohvalijo z več nazivi najlepše urejenega kraja. Stari trg z mestnim parkom je današnjo podobo dobil leta 2013, ko so končali obnovo. Sledi vožnja proti domu, vrnili se bomo v večernih urah.

Pomlad je pred vrati. Zakaj si ne bi nakvačkale šik Chanelove jopice? Zlasti v svetlih barvah se zelo lepo poda k jeansu ali krilu.

Velikost: 40–42

Potrebujemo: 650 g preje mešanice volne in poliakrila in kvačko št. 4

Izdelava: Jopo kvačkamo v enem delu in je ne šivamo. Začnemo pri vratu. Naredimo toliko verižnih petelj, da ustreza centimetrom, napisanih na shemi.

Če želimo narediti jopico večje ali manjše velikosti, število določimo z enim centimetrom več ali manj verižnih petelj. S šibičnimi petljami na označenih mestih naredimo vogale, kar pomeni, da v petljo narediš 1 šibično, 1 verižno petljo in še eno šibično petljo in tako do konca vrste.

Vrt

V teh dneh marsikdo kupi šopek tulipanov le za svoje zadovoljstvo, ali da z njim razveseli ljubo osebo. Izbrskali smo nekaj zanimivosti o eni najbolj priljubljenih cvetic na svetu.

Kot drugo pomladno cvetje tulipan simbolizira življenjski cikel, povezujemo ga s ponovnim rojstvom narave in novih začetkov. Ker cveti razmeroma kratek čas, opozarja tudi na minljivo naravo življenja in nas opominja, naj cenimo sedanji trenutek. Kot je v knjigi Simbolika cvetja napisal Tine Germ, je bil v Perziji tulipan cenjen okras vrtov in pesniki so ga slavili kot podobo lepote, globoke ljubezni in nepotešljivega hrepenenja. To zlasti velja za cvetove rdečih odtenkov.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv. 

Čeprav v našem svetu danes marsikaj ni več prav, pa v stari slovenski pratiki še vedno piše: Marec v cvetje se odeva. 
Včeraj še nič, danes popek, tu in tam kakšen cvet, jutri že cvetoča preproga, dvigajoča se s cvetočimi drevesi pod spomladansko nebo. To oživljanje narave gledamo domala s prostim očesom, tako zelo se ji mudi nadeti živahne barve. Ta letni čas ne simbolizira le preporoda, upanja na nov začetek z več svetlobe in toplote, temveč tudi energijo za naše notranje spremembe. In želja po ustvarjalnosti začne nekaterim med nami vse bolj spontano prišepetovati ideje. 

Reportaža

Naša novinarska skupina se je ob koncu »študijskega leta« odločila za tridnevni izlet po Italiji in Švici. Peljali smo se s slovitim vlakom Bernina Expres, predvsem pa spoznavali nove kraje, stavbe in arheološka odkritja, ki so večinoma pod zaščito Unesca.

Prvi daljši postanek smo imeli v italijanskem mestu Iseo ob istoimenskem jezeru. Krasi ga največji evropski jezerski otok Montisola, kjer stoji svetišče, posvečeno Mariji. Že od daleč pa vsakdo opazi srednjeveško trdnjavo Martinengo. Okrog jezera je v skale vklesana cesta, ki kraje povezuje med seboj. Od leta 2018 je severni del jezera (Alto Sebino) del Unescovega svetovnega biosfernega rezervata, ki se nadaljuje v dolino Camonica. Ustavili smo v arheološkem parku petroglifov ali skalne umetnosti.