-
Dobre stare viže
Ljudske pevke Vesele Ribnčanke delujejo pod okriljem Društva podeželskih žena Ribnica, začetek njihovega delovanja pa sega v leto 2002, ko so prvič pripravile velikonočno razstavo s kulturnim programom. Prvi pevski nastop jih je spodbudil, da so društveno dejavnost – poleg peke in različnih izobraževalnih tečajev – nadgradile še s pesmijo. Začele so redno vaditi in se poimenovale Vesele Ribnčanke.
Marinka Vesel, ki vodi tako Društvo podeželskih žena Ribnica kot tudi Vesele Ribnčanke, se rada pošali, da jim je bilo ime pred 20 leti v vseh pogledih pisano na kožo, še posebej njej, ki je rada vedno dvakrat »vesela« – tako s priimkom kot z dejanji. Pove, da rade prepevajo stare ribniške ljudske in narodne pesmi, s katerimi si polnijo dušo in srce. Prepevajo po spominu, po posluhu in brez not, tako kot so nekoč prepevale njihove mame in babice ob delu doma ali na polju ter na drugih družabnih srečanjih. Pesmi, ki jih pojejo, so zbirale po ustnem izročilu in so se pogosto učile druga od druge. Najraje prepevajo pesmi, ki opevajo nekdanje kmečko življenje in življenje preprostih ljudi na vasi, njihovo delo in medsebojno ljubezen do rodne zemlje in domovine. Skupino z igranjem na citre spremlja Tanja Zalokar iz Šentjerneja, rade pa sodelujejo tudi z violinisti ribniške glasbene šole.
-
Uroš Ahčan: Skalpel
Plastični in estetski kirurg prof. dr. Ahčan iskreno in ganljivo piše o ljudeh za zidovi bolnišnic, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili. Predvsem pa o hudo bolnih ali poškodovanih pacientih. Prizna, da je ob njihovih preizkušnjah postal bolj preudaren in boljši človek, a je zaradi njegove predanosti poklicu pogosto trpela družina. Vsebino dopolnjujejo ilustracije Mitje Bokuna in QR kode, ki vodijo do videoposnetkov nekaterih pretresljivih zgodb. (Založba Mladinska knjiga, 34,99 evra)
Brezrokavnik iz moherja z luknjicami
Ko se ohladi, je prijetno obleči brezrokavnik. Še topleje nas greje, če si ga spletemo sami. Lahko je iz moherja, kot je na sliki.
Velikost: 38/40, za velikost 42 veljajo številke v oklepaju
Potrebujemo: 150 g moherja Tweed haze in pletilke št. 6.
Navodilo
Hrbtni del: nasnujemo 67 (71) petelj in pletemo 12 vrst patenta ena leva, ena desna petlja. Potem pletemo eno vrsto same leve petlje, naprej pa luknjičast vzorec po shemi. Na shemi so označene samo lihe vrste, nazaj pletemo same leve petlje. Za velikost 42 dodamo na obeh straneh po 2 desni petlji pred vzorcem po shemi. Do rokavnega izreza pletemo 58 vrst, kar je približno 35 cm.
-
RAZGIBAJMO MOŽGANE
Z vnukinjami in vnuki, nečakinjami in nečaki ali sosedovimi otroki tekmujte, kdo bo prej našel rešitve. Uganke so iz zbirke Ugibanica Ambroža Kvartiča.
Tesno zvit posladek zlati,
poln orehov in rozin,
je najlepši opomin,
da so prazniki pred vrati.
Nanizane sledijo
na žici si razpeti.
Ko daš jim energijo,
vse mesto se zasveti.
Glej škatlico zavito
s pentljo čudovito –
pod smrečico počiva.
Le kaj v njej se skriva?
Majhna vrečka v vodi vroči
temeljito se namoči,
da nato, po tej kopeli,
mi bi se s pijačo greli.
Tri desetletja dolenjskega ljudskega radia
Večina slovenskih radijskih postaj je povezanih v radijske mreže, Radio Sraka pa vztraja na svoji poti. Ponaša se z dobro poslušanostjo in je še vedno v družinski lasti. Je dolenjski ljudski radio, ki ga radi poslušajo tudi drugje po Sloveniji, zahvaljujoč internetu, pa je priljubljen tudi med rojaki in zdomci po svetu. Prvega decembra 1993 ga je ustanovil Novomeščan Drago Vovk, ki je v prizidku družinske hiše uredil studio in od tam oddaja še danes.
Leta 1988 je v domači hiši na Valantičevem najprej odprl snemalni studio Sraka, kjer so snemali mnogi ustvarjalci rock, pop ter narodnozabavne glasbe in tudi ljudski godci in pevci: od citrarja Karlija Gradišnika, harmonikarja Tineta Lesjaka do godca na bršljanov list Tončka Pluta. Sraka je bila tudi založniška hiša, ki je izdala številne kasete in CD-je.
-
Tako se imenuje inovativni japonski sistem fermentacije, ki je v Sloveniji vse bolj priljubljen. Omogoča hitro in učinkovito pretvorbo kuhinjskih odpadkov v bogato gnojilo za rastline v samo štirih do šestih tednih.
Fermentacija bokashi je idealna za hitro pridelavo vrhunskega komposta za vrt ali visoke grede. Med fermentacijo se izloči tudi visoko koncentrirana tekočina, ki je uporabna za gnojenje sobnih in balkonskih rastlin. Redčimo jo tako, da deciliter tekočine dodamo 20 litrom vode. Nerazredčeno jo lahko uporabimo kot škropivo proti plevelu, dodamo v odtoke in stranišča, da odpravimo neprijetne vonjave in odmašimo odtoke.
-
Izlet
Griže so naselje na robu Spodnje Savinjske doline, na desnem bregu Savinje, ki je razdeljeno na več manjših gručastih zaselkov: Zabukovica, Griže, Pongrac in Migojnice. Več kot polovico ozemlja pokriva gozd.
Kraj je prvič omenjen že leta 1241. Med najstarejšimi ohranjenimi stavbami je župna cerkev sv. Pankracija. Zgrajena je bila v 13. ali 14. stoletju (prvi pisni viri jo navajajo leta 1545). Nato je doživela več prezidav in obnov, današnjo podobo pa nosi od leta 1884. Najprej jo je poslikal Giacomo Brollo, žal pa so kasnejši posegi na stavbi njegove freske poškodovali.
Električne naprave lahko zagorijo
Stanovanje
Že ob majhni nepazljivosti lahko v stanovanju pride do požara. Posebej pogosto se to dogaja v kuhinji, saj lahko nekaj žlic olja v ponvi na plinskem štedilniku zagori v desetih minutah. A požar lahko nastane celo zaradi polnjenja mobilnega telefona ali električnega kolesa.
Kuharski mojster Luka Jezeršek ugotavlja, da večina požarov v kuhinji nastane zaradi nepazljivosti pri segrevanju olj in maščob, zato svetuje, da ponev pokrijemo s pokrovko in med kuhanjem ne odhajamo v druge prostore. Pomembno je tudi, da imamo pospravljene delovne površine, da kuhinjskih krp ali papirnatih brisač ne shranjujemo blizu štedilnika ter da redno čistimo in pravilno uporabljamo kuhinjske aparate. »Ker nesreča nikoli ne počiva, je pametno imeti na dosegu roke gasilni aparat ali odejo za gašenje požara. Dobro je, da tudi otroke naučite, kako jih uporabljati,« še svetuje Jezeršek.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 10. februarja 2024
Vstopna mesta: Ljubljana, počivališči Lom in Ravbarkomanda, Sežana
V jutranjih urah se bomo iz Ljubljane odpeljali proti Italiji – v Verono. Od 10. do 14. februarja v središču romantičnega mesta Romea in Julije tradicionalno poteka festival Verona in Love. V mestu si bomo najprej ogledali trg Bra z Areno, enim največjih ohranjenih rimskih amfiteatrov, se sprehodili do trga Erbe s tradicionalno tržnico, trga Seniorjev in seveda do Julijine hiše z znamenitim balkonom, kjer se je dogajala najbolj nesrečna ljubezenska zgodba vseh časov. Popoldne priporočamo obisk prireditve na enem izmed mestnih trgov, kjer bo potekal bogat glasbeni in kulturni program, posvečen ljubezni. V poznih popoldanskih urah se bomo odpravili proti Sloveniji. Domov bomo prišli v večernih urah.
-
Reportaža
Letos mineva 800 let, odkar je sv. Frančišek Asiški v votlini v italijanskem kraju Greccio postavil prve jaslice. Navada se je razširila po vsem svetu in jaslice so sčasoma postale najbolj prepoznan simbol božičnega praznovanja. V muzeju jaslic na Brezjah jih je na ogled več kot petsto z vseh celin.
Uprizarjanje Jezusovega rojstva se je začelo s freskami v srednjem veku, figure se pojavijo šele mnogo kasneje. Na Slovenskem se je postavljanje jaslic razmahnilo s prihodom jezuitov po letu 1604, sprva v cerkvah in mestnih središčih, na podeželje pa se je razširilo v začetku 19. stoletja. »Ločimo orientalske jaslice s podobo Betlehema in alpske, ki so bolj značilne za naše kraje,« pove dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje, moja vodnica po muzeju, ki je urejen v nekdanjem samostanskem hlevu. Prostori, v katerih so ohranili prave jasli, ustvarjajo posebno vzdušje, ko se sprehajamo med jaslicami iz kar 80 držav sveta. Nekatere so lastniki ali avtorji podarili, druge so narejene po naročilu, mnoge so prinesli misijonarji ali predstavniki tujih držav. »Jaslice so simbol družine, ki je vrednota za vsakega izmed nas, verujočega ali neverujočega. So nekaj lepega, kar govori samo po sebi, in mnogi obiskovalci so po ogledu prav ganjeni.«