Sobne rastline ali krajše kar sobnice prihajajo v naša stanovanja s celega sveta. Tako imajo različne potrebe po svetlobi, zalivanju in gnojenju. Nekateri jim posvečajo ogromno pozornosti, drugi pa nanje občasno malce pozabimo.

V jesenskem in zimskem času je v stanovanju manj svetlobe. A vemo, da večina sobnih rastlin potrebuje veliko svetlobe. To ne pomeni neposrednega sonca, temveč dobro osvetljen prostor. Sredi dnevne sobe jim verjetno ne bomo postavili luči za vzgojo rastlin. Zato pa izberemo takšne, ki imajo liste zanimivih oblik ali zanimivih zelenih odtenkov in z lis ali pegicami. V mislih imejmo tudi dejstvo, da te sobne lepotice pri manj svetlobe potrebujejo tudi manj zalivanja. Preveč vode bo hitro vodilo v gnitje korenin. Pomembno pa jim je vsake toliko obrisati liste z vlažno krpo, da odstranimo prah. Tako bodo kljub zmanjšani naravni svetlobi dobro uspevale.

GREMO NA IZLET

V soboto, 25. januarja 2025

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod avtobusa ob 8. uri z Dolgega mosta v Ljubljani. Možnost vstopa na poti v Celju in Mariboru. Sledi vožnja do Svete Ane v Slovenskih goricah. Tam bodo pri družini Kolarič v zeliščni zemljanki oziroma čajnici predstavili zelišča in pripravke iz njih (čaje, tinkture, sirupe, mazila …). Seznanili nas bodo tudi s postopki njihovega nabiranja in sušenja ter nam za zajtrk postregli s čajem, zeliščnim namazom, čemažem s skuto, marmelado iz buč hokaido, skuto z rukolo, bučnimi semeni, bučnim oljem, domačim rženim kruhom, polnozrnatim kruhom z...

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Zdaj je očitno to, kar je bilo nekaterim, ki smo se dolga leta ukvarjali z medijskim podajanjem novosti in tudi ustvarjanjem oblačil, že jasno. Hitra moda preplavlja tudi srednji sloj, vse hiti, tudi oblačila, ki so iz nekakovostnih materialov, površno zašita, kroji so vse manj izvirni. Ne le iz nižjega, tudi tisti iz srednjega cenovnega razreda. Ko so nad njo vse bolj razočarane tudi današnje profesionalne svetovalke, je jasno, da gre nekaj narobe.

Martinovo oziroma 11. november je med pridelovalci in ljubitelji vina čaščen praznik, ko naj bi se grozdni sok spremenil v vino. Poimenovan je po dnevu, ko so pokopali priljubljenega francoskega škofa Martina.

Svetnik Martin (po latinsko Martinus,  pomeni mali Mars oziroma izhaja iz imena Mars, rimskega boga plodnosti in vojne) se je rodil okoli leta 316 v Sombotelu ( Szombathely ) na današnjem Madžarskem. Njegov oče je bil častnik rimske vojske, ki je ob upokojitvi dobil kos zemlje v italijanskem mestu Pavia blizu Milana, kamor so se nato preselili. Čeprav ne mama ne oče nista bila kristjana, se je Martin že pri desetih letih odločil, da se bo posvetil veri.

Reportaža

Kot uvod v branje romana Borisa Pahorja Mesto v zalivu smo članice in člani bralnega krožka, ki deluje v okviru Knjižnice Kozina in ga že drugo leto vodi Jana Barba, obiskali nam ljubo mesto Trst ter čuječe odkrivali njegovo slovensko in literarno dušo.

V njem smo se počutili tako domače, kot se tu doma počutijo ljudje različnih narodnosti: Italijani, Nemci, Slovenci, Hrvati, Srbi, zadnja desetletja tudi Kitajci in drugi, ki tu živijo. Poseben pomen ima to naše drago mesto v zalivu, kot bi rekel Pahor, za male ljudi ob italijansko-slovenski meji, saj so s Trstom povezani več rodov nazaj. Svoje je seveda tudi v tem delu Evrope naredila prva svetovna vojna, da je pêlin postal simbol tega dela slovenske zemlje ob morju, da se je tod v času pred drugo svetovno vojno in med njo zalezel fašizem ─ se pa vendarle zdi, da je do današnjih dni etika nacionalizma zgorela, da je popustila prevlada tendence D-faktorja in da zmoremo v tem obmejnem prostoru Evrope zgledno sobivati ob odprti meji in težimo k temu, da grobost ne bo več zamenjala vljudnosti.

Kultura 

Franci Milošič je v svoji 40-letni poklicni karieri počel vse, kar se je v kinu delalo. Prodajal je karte, razvažal filmske kopije, bil programski vodja, upravnik kina in urednik biltena Naš kino, soustvaril je zgodovino mestnega kina Kinodvor. Čeprav se je poklicno poslovil pred več kot 23 leti, njegova ljubezen do filmske umetnosti ni zamrla. Piše svojo filmsko enciklopedijo in spremlja vse, kar se dogaja na tem področju, ima ogromno zbirko 22 tisoč filmov in še vedno neizmerno uživa ob gledanju.

Natančen izvor današnjega hardanger vezenja ni znan, domnevajo, da izvira iz Orienta. Prve izrezane vezenine so nastale v starodavni Perziji in Aziji v 7. stoletju z barvnimi svilenimi nitmi na šifonu. Iz Perzije se je vezenje razširilo po vsej Evropi. Na Norveškem je v obdobju med letoma 1650 in 1850 cvetel slog vezenja, znan pod imenom hardanger, ki je dobilo ime po fjordu na jugozahodu Norveške v okrožju Hordaland.

Pri tem vezenju je potrebno nekoliko več opisa te tehnike, zato bomo nadaljevanje objavili v decembrski številki.                             

Digitalni kotiček 

Internet odpira številne možnosti, a prinaša tudi nevarnosti, ki lahko preslepijo tiste, ki niso vešči digitalnega sveta. Pomembno je prepoznati znake, da bi se izognili pastem.

Poglejmo tri najpogostejše taktike spletnih prevarantov in kako se jim lahko izognemo, da lahko uživamo v vseh prednostih, ki jih ponuja splet.

Obljube, ki so prelepe, da bi bile resnične

Ena najpogostejših taktik spletnih goljufov so lažne obljube. Te se pogosto pojavijo v elektronskih sporočilih, spletnih oglasih ali družbenih omrežjih. Morda prejmete obvestilo, da ste zadeli nagrado na tekmovanju, na katerem sploh niste sodelovali, ali ponudbo za neverjetno poceni izdelek. Zavedati se morate, da so lažne obljube zasnovane tako, da pritegnejo vašo pozornost in vas spodbudijo k hitremu ukrepanju. Ključni vprašanji, ki si ju morate zastaviti, sta, ali sem res sodeloval/-a v tej nagradni igri in ali je ta ponudba res verodostojna. Tovrstne obljube namreč pogosto spodbujajo k posredovanju osebnih podatkov ali nakupu neobstoječih izdelkov.

Ali ste vedeli, da obstajajo odporne sorte breskev, ki vrtičkarjem zmanjšajo škodo zaradi kodravosti? Breskova kodravost je ena izmed najpogostejših bolezni breskev, ki lahko močno vpliva na kakovost in količino pridelka. Predstavljamo dve priljubljeni sorti, ki se ponašata z visoko odpornostjo in dobro rodnostjo.

Breskova kodravost je glivična bolezen, ki povzroči deformacijo listov. Okuženi listi se nagubajo, dobijo rdečkasto barvo in sčasoma odpadejo, kar oslabi drevo in zmanjša pridelek. Bolezen se hitro širi v hladni in deževni pomladi. Omejimo zatiranje proti kodravosti. Posadimo odporni sorti chiara in cesarini. Na ta način na vrtu zmanjšamo porabo bakra in drugih fungicidov. Če imamo sorte, ki niso odporne, je treba prvič škropiti že jeseni. V ta namen uporabimo bakrene pripravke v času odpadanja listov. Drugo škropljenje se izvaja v času brstenja in odganjanja listov. Najbolj učinkovita metoda preprečevanja kodravosti je sajenje sort, ki so tolerantne za to bolezen.