PRILOGA GOZDNE UČNE POTI

Ena izmed slabih stotih slovenskih gozdnih učnih poti je tematska učna pot TK'PAV, ki je v skrbništvu Turističnega društva (TD) Šentjanž na Dolenjskem. Ime je dobila po starem izrazu za dnevni kop rudarjev. 

Pot so odprli pred dvanajstimi leti po zaslugi Cvete Jazbec, predsednice TD. Ker izhaja iz rudarske družine, je bila njena želja, da bi na območju, kjer se je nekoč rudarilo, speljali učno pot, da bi tudi otroci vedeli, da je bil tu nekoč rudnik rjavega premoga, ki je usahnil leta 1960, ko so bile zaloge rude v glavnem izčrpane. Prav s pomočjo rudnika, kjer so knapi nakopali na dan tudi do 60 ton premoga, se je Krmelj razvil v sodoben kraj. Pot je bila v okviru projekta Posavske poti prijetnih doživetij sofinancirana s pomočjo evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Kot že ime pove, se imenuje po čudovitem srednjeveškem mestu Perugia v Umbriji. Zgodovina mesta sega v etruščansko obdobje, bilo je eno glavnih mest in je še danes znano kulturno in umetniško središče Italije. Tehnika vezenja perugino je prepletena z zgodovino mestne literature, umetnosti in kmetijstva.

Šola ali delavnica d'Arte v mestu Pieve v bližini Perugie je naredila nekaj obsežnih raziskav o tej tehniki. S sodelovanjem sester iz lokalnega samostana revnih klaris so bili odkriti zgodovinski primeri vezenine perugino. Nekateri ohranjeni motivi segajo v konec 18. stoletja in predstavljajo stilizirane ptice in druge živali, cvetje in številne geometrijske vzorce ter mitološka bitja, ki prihajajo iz srednjeveške umetnosti in literature Perugie.  

Dobre stare viže

V zgodovini naših krajev se je razvoj glasbe kar dobro spreminjal. Povezan je bil tako s preprostimi ljudskimi godci kot tudi z narodnozabavnimi ansambli, uspešnimi v svetu. A železnodobni so bili časi, ko je godec igral še na panovo piščal. Ljudski godec ni bil nikdar samostojni poklic, to so bili ljudje z godčevsko žilico, zabavnjaki, ljudje, ki so si z igranjem znali prislužiti še kakšen dodatni cekin za preživetje. Godčevstvo pri nas je bilo povezano predvsem s plesom in zabavo. Noben pomemben dogodek, povezan z življenjskimi datumi ali dogodki na koledarju, ni šel mimo brez prisotnosti godcev.

Avtomobilizem

Nove ideje v obliki oznak različnih barv na cestišču pogosto zmedejo voznika, ker sporočilnost ni vedno povsem logična. Voznik, najsi bo to kolesar, avtomobilist ali motorist, tu in tam kdaj zaide v stisko, ker se znajde pred »novo prometno označbo«, ki ni takoj logično razumljiva.

Vožnja je zelo aktivno in odgovorno delo, saj se že na mestnih ulicah vsako sekundo pod kolesi odvije deset metrov. Tu časa za dober premislek preprosto ni ali ga zmanjka. Odzvati se je treba takoj in pravilno. In tu se takoj pojavi vprašanje, ali za promet zadolžene državne službe ter agencija zares naredijo dovolj za informiranje prebivalstva o vpeljanih novostih.

Mala šola digitalizacije

Tehnologija v veliki meri vpliva na različne e-storitve. Med drugim na tako imenovano eZdravje oziroma tiste zdravstvene storitve, ki jih lahko urejamo na daljavo z uporabe elektronskih platform.

Digitalno zdravje ali eZdravje je koncept, ki se je pojavil z namenom označevanja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sektorju. Gre torej za stičišče medicine, informatike, javnega zdravja ter poslovanja in se nanaša na zdravstvene storitve in informacije, ki se dostavljajo ali izboljšujejo prek interneta in sorodnih tehnologij. Izraz tako ne označuje le hitrega tehničnega napredka in z njim razvoja zdravstva, temveč tudi način razmišljanja, odnos in zavezanost globalni miselnosti za izboljšanje zdravstvenega varstva na lokalni, regionalni in navsezadnje tudi svetovni ravni s pomočjo orodij informacijsko-komunikacijske tehnologije. 

Izleti 

Grad na strmi pečini nad Dravo že stoletja kraljuje nad Halozami, Ptujskim in Dravskim poljem. Pretresale so ga ekonomske krize, prehajal je iz rok v roke. Belani, kot so nekoč imenovali ljudi ob potokih Belica in Bela, pa ponovno pletejo vezi med preteklostjo in sedanjostjo.

Če v občini Cirkulane ne bi imeli umnega vodstva in zagnanih posameznikov, združenih v Društvu za oživitev gradu Borl, bi danes nad Dravo samevale le ruševine. Nekdanje veleposestvo z 200 hektari zemljišč je sicer turiste vabilo že v začetku 20. stoletja. Leta 1941 so nacisti v njem odprli prehodno zbirno taborišče, kjer je bilo do leta 1943 zaprtih nekaj tisoč zavednih Slovencev. Od tam so jih pošiljali v koncentracijska taborišča ali izgnanstvo, okoli štirideset so jih pobili kot talce. Na te grozote še opominja spominska plošča, postavljena leta 1956, medtem ko spominske sobe ni več.

Izleti

Na vrhu je vse kristalno jasno. To je slogan, s katerim v Rogaški Slatini vabijo na ogled nove pridobitve – najvišjega stolpa in hkrati najvišje slovenske stavbe. Pogled s 106 metrov je res nekaj posebnega.

Rogaška Slatina je poznana že iz daljne preteklosti. Skozi zgodovino je večkrat veljala za obmejno območje, poleg tega je bila povezana z mineralnimi vrelci. Najdba plošče z latinskim napisom daje slutiti, da so enega od njih poznali že Rimljani. Nesporno pa kraj slovi po zdravilnih učinkih mineralnih izvirov vsaj od leta 1645. K njihovi prepoznavnosti je bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Do začetka 19.

Vrt

Prihaja čas poletnih dopustov in odsotnosti od doma. V pričakovanju se odpravljamo na morje, doma pa ostanejo okrasne rastline, ki pogosto zaradi pomanjkljivega zalivanja in prehranjevanja propadejo. Odpadlo cvetje ni več okras našega doma.

Da bi čim lažje prebrodili to stresno obdobje za okrasno rastlinje, moramo iskati nova pota, ki nam jih ponujajo izdelki z dolgodelujočim sproščanjem. V veliko pomoč so nam pri tem gnojilne palčke. Zakaj? Njihova izdelava in uporabljene surovine so takšne, da omogočajo dolgotrajno prehranjevanje. Tako se lahko mirno odpravimo na oddih. Samo še vprašanje zalivanja moramo rešiti.