Reportaža

Septembra in oktobra v Italiji žanjejo riž. Da, prav ste prebrali. Riž namreč ne uspeva le v Aziji, ampak tudi v Evropi. Največja pridelovalka tega žita na stari celini je prav Italija, ki ga na 220.000 hektarjih pridela kar 1,4 milijona ton. V delti najdaljše italijanske reke Pad je riž glavna kmetijska rastlina. V preteklosti seveda ni bilo tako: na območju številnih vodnih kanalov, s katerimi so nekoč regulirali poplavna območja ter omogočali plovbo v notranjost, so nekdaj živeli redki naseljenci, med katerimi je kosila malarija.

Reportaža

Beograd na žalost ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najdejo kotički miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.

Botanični vrt Jevremovac leži ob Bulvarju despota Stefana, pol ure hoda od strogega centra mesta na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave. Razprostira se na zavidljivih 500 hektarjih in je čudovita podoba oblikovane narave sredi milijonskega mesta. Od svoje ustanovitve pred 135 leti služi enakim namenom: izobraževanju študentov, proučevanju in varstvu ogroženih rastlin ter oddihu meščanov, saj deluje kot naravni filter. Inštitut za botaniko beograjske univerze ob upravljanju vrta skrbi še za herbarij, iz katerega izhajajo vsa botanična proučevanja, in za eno najstarejših botaničnih knjižnic na Balkanu.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

V majski številki revije Vzajemnost sem že predstavila fenomen legendarnega, neuničljivega, vselej in povsod prisotnega džinsa, ki je tudi za tekstilne prenove kot rudnik idej brez dna. Ob takratnem preoblikovanju kavbojk v zabaven taburet z žepki za daljince ter ljubke okrogle okrasne blazine, sestavljene iz trikotnikov v več različnih modrih odtenkih, smo napovedali tudi drugi del idej.

Vsi imamo prostor, del omare ali podstrešje, kamor odlagamo stvari, ki so postale odveč, a jih ne želimo zavreči, stvari, ki jih uporabljamo le občasno ali tja odrinemo, ker se nam tisti trenutek ne da ukvarjati z njimi. Starejši in bolehni pa tudi nimajo moči, da bi stvari pospravili na mesto, in jih le odložijo v shrambo ali prazno sobo.

Pospravljanje in urejanje sta zahtevnejši opravili, a lepo vreme je lahko čas, da tudi tisti prostor, ki ga sicer raje ne pokažemo gostom, pospravimo in stvari razporedimo. Urejen prostor bo omogočal, da kasneje hitro najdemo tisto, kar iščemo. Mnogo stvari bomo ob pospravljanju verjetno zavrgli, ker jih ne potrebujemo več, druge razvrstimo, odstranimo ali drugače pospravimo in prostor bolje organiziramo. V stanovanjski hiši sicer neželene ali redko uporabljene stvari hitro najdejo svoj prostor v prazni sobi, kleti ali na podstrehi. V stanovanju pa je to težje. Opazimo lahko kramo na balkonih ali dodatne omare na njih, hitro se napolnijo kletne shrambe. V odlagališče se pri nekom spremeni celo garaža. Tudi pri nas že obstajajo ponudniki najema shranjevalnega prostora za začasno ali trajno shranjevanje. Tak plačljivi najem prostora verjetno pride prav bolj izjemoma, ko gre za shranjevanje pohištva ali vrednejših predmetov.

Vrt

Večina rastlin, ki jih največkrat srečujemo v Istri in Dalmaciji, ne izvira z mediteranskega območja, ampak so se zaradi odpornosti proti suši prilagodile podnebnim razmeram. Zaradi nezahtevnosti za vzdrževanje in njihovega atraktivnega videza so zelo priljubljene v parkovnih zasaditvah in okolici turističnih krajev, tudi na domačem vrtu se jih ne branimo.

Agave izvirajo s suhih in polsušnih območij Srednje Amerike in Mehike. Dve najbolj znani vrsti sta Agava americana in Agava mexicana. Ameriška ima velike sivozelene liste, ki so široki in imajo s trni nazobčane robove, nekatere sorte pa imajo robove mesnatih listov obrobljene z rumeno. Zraste do dveh metrov in po velikosti prekaša mehiško. Obe rastlini skrivata v mesnatih listih posebna tkiva, katerih sposobnost je shranjevanje vode za sušna obdobja. Iz nje pridelujejo agavin sirup.

Ali vas zanima, katera motika za odstranjevanje plevela na vrtu je najbolj uporabna? Dobra motika olajša okopavanje in omogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Vse več vrtičkarjev uporablja posebno ročno frezo za okopavanje medvrstnega prostora med rastlinami in nihajno ter rezalno motiko za kirurško natančno okopavanje.

Motika za plevel je najučinkovitejša, če jo uporabljamo redno in po močnejšem dežju ali globokem namakanju. Najbolje je, da okopavamo na vsakih deset dni, da se znebimo plevela že v začetku rasti. Vrtičkarji obožujejo motiko, ki omogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Ali ste vedeli, da nihajna motika okopava sedem- do desetkrat hitreje kot navadna motika? Rezalna motika pa omogoča kirurško natančno okopavanje. Nihajna motika Pepa ima zelo kakovostno in robustno rezilo, ki omogoča hitro in učinkovito delo.

Kultura

Ali lahko stari gradovi pripovedujejo nove zanimive zgodbe, ali so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

V zadnjem času nas vznemirjajo novice, da med najbogatejšimi zemljani prevladuje veliko zanimanje za gradnjo bunkerjev, ki naj bi jih zaščitili pred jedrsko vojno. Finska in Švica sta že zgradili zaklonišča za vse državljane, na veliko jih gradijo v Nemčiji. Sicer pa nas dolgočasi škatlasta arhitektura največjih trgovcev, ki gradijo tipske trgovine, ker je to najcenejše. Zato ne čudi, da ljudi spet zanimajo starodavni gradovi, kjer je bilo tipsko morda le to, da so bili obdani z jarki, ker so lastniki vedeli, da se morajo obraniti, in z velikanskimi vhodnimi vrati. Za vsak dvorec pa sta bili značilni svojska arhitektura in namembnost. V ohranjenih in obnovljenih slovenskih gradovih so večinoma razstavljene njihove zbirke, prirejajo razstave, koncerte, filmske večere, poroke, nekateri se ponašajo z imenitnimi restavracijami, vse je odvisno od njihove domišljije.

Dobre stare viže

Godec na harmoniko Franci Rajgl je doma na Kozjanskem, živi visoko na hribu v kraju Vetrnik, od koder je lep pogled na vse strani. Tam živita z ženo Eriko in pravi, da ne bi šel živet nikamor drugam. V družini so že od nekdaj radi prepevali, njegov oče je večkrat tudi kakšno zaigral, tako bolj za šalo kot zares, sam pa je začel igrati že pri petih letih. Sprva je imel manjšo harmoniko, kmalu pa so mu starši kupili takšno, da je lahko zaigral na prvi ohceti. Prvič pri desetih letih.