Mirko Polutnik se je po poroki iz Celja preselil v Vitanje, kraj sredi pohorskih gozdov. Njegova glasbena pot je bila tesno povezana z ansamblom Celjski instrumentalni kvintet (Cik), ki sta ga zbrala pevec in humorist Marjan Roblek ter harmonikar Ciril Vrtačnik. Kmalu po ustanovitvi se je ansambel preselil v Ljubljano in tam deloval pod imenom Dobri znanci. Tako je Cik nekaj časa miroval, leta 1965 ga je s pomočjo glasbenikov iz Celja ponovno zbral trobentač Milan Djakušić, leta 1972 pa se jim je pridružil Mirko na harmoniki, ki je kasneje tudi prevzel njegovo vodenje. 

Avtomobilizem

Otrok naj v avtomobilu sedi na najbolj varnem sedežu in naj ima pred seboj dovolj prostora. Le sistem isofix za pritrditev otroškega sedeža ni dovolj. Otroški sedež je treba izbrati glede na starost in velikost otroka ter tudi glede načina vpetja v vozilu.

Še pred štiridesetimi leti je bilo povsem samoumevno, da potniki v avtomobilu niso bili pripeti z varnostnimi pasovi. Takrat je otrok, ki je lahko že samostojno stal, običajno imel svoje mesto zadaj med obema sprednjima sedežema, od koder je lepo videl na cesto, ni mu bilo slabo in ni sitnaril. Bolj zavedni so manjšega otroka potisnili v sedež, ki je bil s hrbtom zataknjen na naslonjalo zadnje klopi, ki pa ga seveda ni varoval. 

Narodni muzej Slovenije, ki je najstarejši slovenski muzej in eden najstarejših v Evropi, letos praznuje 200 let. Vse od leta 2018 si prizadevajo privabiti tudi starejše obiskovalce in tiste, ki sami muzejev ne morejo več obiskovati. Zato imajo program Muzej za starejše: mi k vam, vi k nam.

Program je razdeljen na dva dela. V prvem delu, ki se imenuje Mi k vam, strokovno osebje muzeja gostuje s predstavitvijo izbranih muzejskih predmetov v domovih starejših občanov, pri različnih krožkih, v prostorih društev upokojencev, medgeneracijskih centrih, dnevnih centrih za aktivnosti starejših ali po dogovoru kje drugje. Ta del je za udeležence brezplačen. Drugi del programa se imenuje Vi k nam, kar pomeni, da udeleženci obiščejo Narodni muzej Slovenije in se udeležijo vodenega ogleda najznamenitejših predmetov. Obiskovalci plačajo ogled po ceniku. Na ogledih sta vodenje in hitrost prilagojena skupini, saj so med obiskovalci pogosto tudi invalidi in drugi obiskovalci z različnimi oviranostmi, kustosinja uporablja prenosni mikrofon, v prostorih so na voljo stoli in klopi za počitek in za tiste, ki težje stojijo.

Najjužnejši predeli Španije v okolici mesta Velez Malaga imajo prav posebno mikroklimo. Zime v bližini obale so mile in dnevne temperature lahko tudi januarja presegajo 20 stopinj. Deževni dnevi so prava redkost, nad čimer se navdušujejo turisti in tujci, ki si želijo zimo preživeti v toplih krajih. Med njimi je vse več upokojencev, ki si na jugu Španije kupijo nepremičnino ali pa se odločijo za dolgoročni najem.

Ena izmed teh je Nemka Emmeli Voss. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti, še pred upokojitvijo, je kupila dober hektar veliko posestvo. Prvotni lastnik je zemljišče zasnoval ekološko: namesto monokulture sadnih dreves, kot je to v navadi v tem delu Španije, je posadil le po nekaj dreves posamezne vrste: od avokada, manga, papaje, banan, makadamije, pasijonke, gvajav pa do granatnih jabolk, pomaranč, limon, kumkvata, fig, mandljev, oljk, kakija in trte, ki so za Sredozemlje bolj običajni.

Ali veste, kdo na svetu z nosom najhitreje poriva pomarančo ali kdo ima najdaljše nohte na svetu? Ali kateri most je najdaljši, koliko metrov je do lune, koliko hamburgerjev se da pojesti v eni minuti, kdo se je največkrat poljubil s kobro ali kdo je najhitreje objadral svet?

Če ne veste, poglejte v Guinnessovo knjigo rekordov, kjer vsako leto izberejo in objavijo nekaj tisoč raznovrstnih, nenavadnih, večkrat že prav čudnih rekordov oziroma podatkov o tem in onem iz sveta medicine, tehnike, glasbe, medicine in še česa, kar se je zmožna spomniti, ustvariti ali narediti neizmerna človeška domišljija.

GREMO NA IZLET

V soboto, 7. decembra 2024

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah. Možnost vstopa v Celju in Mariboru. Med potjo bomo naredili postanek za kavo in nadaljevali vožnjo vse do Varaždina. V sredini novembra se to baročno mesto ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali si bomo staro mestno jedro Stari grad, gimnazijo, samostan, palačo Herzer, katedralo device Marije … Varaždin velja za mesto cvetja, zvonikov, glasbe in odlične kulinarike. Sprehod bomo zaključili na glavnem mestnem korzu, kjer bodo številne stojnice in se bomo lahko pogreli s kozarčkom kuhanega vina ali čaja. Sledi čas za samostojne oglede in nakupe, domov se bomo odpravili v večernih urah.

To je preprosta tehnika, pri kateri se nitka z ravnimi vbodi različnih dolžin v ravni liniji vpleta v tkanino. Ta tehnika vezenja je ena najstarejših in je bila uporabljena v različnih kulturah. Tradicionalno darning vezenje najdemo v Afriki, severni in vzhodni Evropi, Mehiki in Peruju, na Japonskem in Bližnjem vzhodu. V Egiptu so najdeni primeri iz 12. stoletja.

V Sloveniji se ta tehnika imenuje tkaničenje in je značilna za belokranjsko vezenino. Prvotno je bila to tkalska tehnika, ki so jo šele v 19., predvsem pa v 20. stoletju začeli uporabljati kot ročno vezenje na domačem platnu. Tkaničenje je tehnika vezenja po štetih nitih, ki posnema tkanje in ornamentiko tkanih vzorcev. S tkaničenjem so nekdaj krasili predvsem otirače, prte in torbe. Otirači so dolgi (150 do 250 cm) ozki platneni konci, ki so jih pred 350 leti uporabljali za ženska pokrivala, pozneje pa so imeli veliko vlogo pri domačih narodnih običajih, zlasti pri ženitovanjskih.

V hladnejših poletnih večerih in tudi še dolgo v jesen, če ta ni prehladna, nam pride prav jopica iz bombaža z rokavi, ki niso niti kratki niti dolgi.

Potrebujemo: 350 g bombažne preje ali mešanice z bombažem, primerne za pletilke št. 4 do 5 in krožni pletilki št. 4 dolžine 100 in 60 cm, pritiskač premera 21 mm, večji gumb.

Velikost: M (38/40)

Izdelava. Jopico bomo pletli od spodaj navzgor v enem kosu. Nasnujemo 225 petelj. Pletli bomo dvojni rob z luknjicami, ki ga prepognemo po liniji luknjic. Tako dobimo nazobčan rob. Če želimo čim manj šivanja, je najbolje, da nasnujemo na kvačkano verižico, ki jo bomo potem podrli in pobirali na pletilko odprte petlje iz nasnutka. Skupaj bomo popletli po eno petljo iz nasnutka in eno s pletilke. Če vam je to pretežko, lahko nasnujete klasično in kasneje rob zašijete.