Prva in zadnja ljubezen

Zanima vas moja prva ljubezen. Kaj prva? Pri meni je to tudi zadnja ljubezen! 

Imam fotografijo iz otroškega vrtca, posneto pred drugo svetovno vojno, pri nunah v nekdanjem samostanu v Strossmayerjevi ulici v Mariboru. Na tej sliki sva z možem Jožetom, oba stara komaj šest let. No, potem naju je vojni čas ločil vse do leta 1946. V Mariboru je ob stalnem bombardiranju postalo nevarno in me je stara mama poslala v Zagreb, kjer je živela moja družina. Takoj po vojni sem se vrnila nazaj v Maribor, kjer sem se spet srečala s svojim Jožetom na šolskem izletu celotne mariborske prve   gimnazije.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Mrežasto kvačkano torbo iz recikliranega bombaža lahko nosite, ko greste na tržnico, na plažo ali kar tako za vsak dan. Zaradi mrežastega vzorca je malo raztegljiva in primerna tudi za večje nakupe.

Potrebujemo: debelejšo bombažno prejo, približno 40 m/50 g oziroma 200 m/250 g (te preje so običajno na večjih navitkih, da ni preveč vozlov na izdelku). Na trgu je veliko prej iz recikliranega bombaža, ki so uporabne in hkrati okolju prijazne, ker pri izdelavi le-teh ne uporabljajo novih surovin in tako zmanjšujejo količino tekstilnih odpadkov. Za to torbo potrebujemo približno 400 g preje, kvačko št. 4, dva usnjena ročaja dolžine 70 do 80 cm in štiri zakovice za pričvrstitev ročajev.

GREMO NA IZLET

V petek, 25. oktobra 2024 (3 dni)

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana

Prvi dan: V jutranjih urah odhod avtobusa z Dolgega mostu v Ljubljani, ob zadostnem številu prijav tudi odhod iz Maribora in Celja. Peljali se bomo mimo Novega mesta po avtocesti skozi Liko in Dalmacijo do Sarajeva, kjer si bomo ogledali staro mestno središče z Baščaršijo, Principov most, mestno hišo, Gazi Husrev-begovo mošejo, staro pravoslavno cerkev. Po ogledu bo nekaj prostega časa. Za doplačilo možnost večerje v eni izmed sarajevskih restavracij. Nastanitev v hotelu in prenočevanje.

REPORTAŽA

Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.

Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.

Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.

Ali ste vedeli, da kavna usedlina ne ustreza polžem in jih učinkovito odvrača? Hladno kavo redčimo z vodo in z njo škropimo proti ušem. Kavna usedlina je tudi odlično domače gnojilo za vrt in rože, lahko pa jo uporabimo tudi kot zastirko.

Okrog posameznih sadik solat, zelja in drugih vrtnin lahko naredimo obroč iz tekoče kavne usedline in tako oviramo pohod požrešnih polžev. Polžem kofein, ki moteče deluje na njihov živčni sistem, ne ustreza, zato se ga izogibajo. Najbolje deluje, če ne dežuje, saj se v tem primeru ne redči in izpira. Večje količine suhe kavne usedline lahko posipamo po mejnih območjih zelenjavnega vrta in polžem preprečimo dostop na vrt. Polži se največkrat zadržujejo v visoki travi, pod grmovnicami in gostim rastlinjem.

Pogost škodljivec na domačem vrtu je bramor. Precej velika in lačna žuželka, ki hitro uniči naš pridelek. Če se ga hočemo znebiti, je pomembno bramorja uničevati vsako sezono.

Bramor je nevaren prav vsem rastlinam tako na zelenjavnem vrtu kot tudi na okrasnih gredicah. Prehranjuje se s koreninami, koreni, gomolji, kalčki in tudi mladimi listi. Največkrat se zgodi, da rastline popolnoma uniči, in jih lahko samo še zamenjamo z novimi. Najraje se zadržuje in povzroča škodo v zemlji, ki je gnojena z domačim nepresejanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Njegovo prisotnost opazimo po preritih gredah, obgrizenih ali popolnoma pojedenih koreninah, gomoljih ter značilnih manjših rovih. Ti rovi so za prst veliki in lahko vodijo po vsem vrtu.

Vrt

Zaradi neurij z vetrom in točo grozijo poškodbe sadnemu drevju in vrtninam: stolčeni in polomljeni listi, polomljene veje, poškodovani plodovi. Vse to so poleg suše, toplote in vlage idealni pogoji za razvoj bolezni. Kaj lahko storimo?

Toče se ubranimo s protitočnimi mrežami, če jih nimamo, imamo na razpolago zelo dober preparat Regenerin. Z njim rastline in listje poškropimo tri- do štirikrat na vsakih pet dni. Če je toča listje popolnoma stolkla in so ostala samo stebla, pa rastline z Regenerinom zalijemo od tri- do petkrat na vsakih pet dni. V tem primeru je lahko pripravek nekoliko močnejši, vendar ne pretiravajmo. Če bomo dosledni, se bodo rastline, drevesca pa tudi trta obrasli. Že v dveh, treh tednih lahko pričakujemo nove poganjke.

V soboto, 21. septembra 2024

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana

Ob 6. uri odhod avtobusa iz Maribora. Možnost vstopa v Celju in Ljubljani. Vožnja po gorenjski avtocesti na avstrijsko stran do regionalne prestolnice Celovec. Ogledali si bom stari del mesta, ki z baročno mestno hišo, glavnim trgom in stolno cerkvijo nakazuje na bogato zapuščino preteklih stoletij. Severno od Celovca do Svetega Vida na Glini se razteza Gosposvetsko polje, ki je že več kot 2000 let prometno in naselbinsko središče Koroške. Naredili bomo postanek za ogled vojvodskega prestola, na katerem je novoustoličeni karantanski knez podeljeval fevde. Potem se bomo odpeljali proti Vrbskemu jezeru do polotoka Maria Wörth. Še pred 18. stoletjem je bila gladina Vrbskega jezera višja in je bil današnji polotok v resnici otok. Vkrcali se bomo na ladjico in zapluli do mesteca Poreče. Naš izlet bomo zaključili ob topli malici na slovenski strani meje.

 Kultura

Samo da ste spet prišli, je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišijo potujoči knjižničarji, ko se ustavljajo na postajališčih tudi v najodročnejših krajih. Bibliobus je res posebna knjižnica – na kolesih, deluje v utesnjenem prostoru in omejenih časovnih okvirih, vendar ima vse, kar imajo velike.

Predvsem pa so nekoliko posebne potujočnice in potujočniki, kot si rečejo sami. Ne le da bralcem, ki zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov ne morejo obiskovati klasičnih knjižnic, vsakih nekaj dni ali tednov pripeljejo novo zalogo knjig in drugega knjižnega gradiva, voznik in knjižničarka (to sta najbolj običajen par v bibliobusu) z obiskovalci tudi spleteta tesne vezi, ki se ohranjajo skozi generacije. Potujočim knjižnicam, ki delujejo kot enote splošnih knjižnic, je bilo precej več pozornosti kot običajno namenjene sredi maja, ko sta v Ljubljani potekala Festival bibliobusov in mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še predstavniki še iz 11 evropskih držav. To je bila tudi priložnost, da si ogledamo slikovite tovornjake, avtobuse ter kombije, prirejene v bibliobuse in poslikane s simpatičnimi ilustracijami in slogani. In da slišimo, kako si knjige poiščejo pot do bralcev, kadar bralci ne morejo do njih.