-
Spominska soba Noordunga v Moskvi
V prostorih Veleposlaništva RS v Moskvi so 25. februarja ob prisotnosti visokih predstavnikov Ruske federacije, med njimi tudi ruskega kozmonavta Jurija Baturina, odprli spominsko sobo Hermanu Potočniku Noordungu. Odprtje se ujema z zgodovinsko prelomnico – letos je minilo že 55 let od prvega Gagarinovega poleta v vesolje. Potočnik je leta 1928 napisal knjigo Problem vožnje v vesolju. To je pionirsko delo, v katerem je opisal veliko rešitev, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju. Takrat še ni bilo računalnikov in sončnih celic, pa je raketni inženir in pionir astronavtike Potočnik že načrtoval proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca, kar priča o njegovi genialnosti. Razstava naj bi bila stalna, pogodba zanjo pa je podpisana za 10 let.
-
Že vrsto let se je vsako pomlad s prijazno turistično agencijo peljala daleč na jug med drugim tudi pogledat, ali že cvetijo mandljevci in breskve in kako zeleno bo žito tudi doma čez mesec ali dva.
Ko sede še v trdi temi zjutraj na avtobus, prvi del poti po navadi predremlje – da se le zbudi do prvega postanka, ki zdaj že dolgo ni več na državni meji kot včasih, ko smo budni čakali, da nam pregledajo potne liste. Zdaj je prvi postanek že daleč od doma, na postajališču, namenjenem za počitek. Pred davnimi časi so bile to gotovo samo bencinske črpalke, zdaj pa so veliko več, posebno ob avtocestah.
Davek od obresti na denarne depozite
FINANCE IN MI
Na nas se je obrnil bralec, ki ga zanima, ali mora plačati davek od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah. Njegova situacija je namreč taka, da je dobršen del obresti dosegel z depoziti v Italiji, na tamkajšnjih bankah. Glede na odločbo, ki jo je dobil, pa so pri odmeri dohodnine od obresti na denarne depozite upoštevani tako depoziti pri naših bankah kot tudi pri bankah in hranilnicah v drugih državah članicah EU. Ker je davek na obresti že plačal v Italiji, ne ve, zakaj ga mora plačati še v Sloveniji.
-
Belo na belem
Z belim vezom čudovito okrasimo bel prtiček.
Za prtiček potrebujemo 40 x 70 cm finega belega platna in belo prejico za beli vez, pri nas bolj znan kot rišelje.
S pomočjo fotokopirnega stroja četrtino vzorca povečamo na naravno velikost. Na svileni papir ga prerišemo tako, da dobimo celoten vzorec. Narišemo tudi vodoravno in navpično črto, ki označuje sredino vzorca. Platno položimo na trdo in gladko površino in z vodoravno in navpično črto označimo sredino prtička. Na platno položimo svileni papir z vzorcem in ga naravnamo po črtah na papirju in platnu. Med platno in papir vložimo kopirni papir za tkanine. Ob straneh papirja in blago spnemo z risalnimi žebljički, da se med prerisovanjem ne premikajo. Z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec.
-
S temi besedami se poskuša Janez Starina zaradi pomanjkanja časa izogniti srečanju z mimoidočimi, ki ga ustavijo na cesti in bi se radi pogovarjali z njim. Sicer ni poln zvezdniških muh. Pa bi bil lahko. Za njim je izjemno veliko igralskih vlog na gledaliških deskah, filmu, televiziji. Bil je tudi direktor in umetniški vodja PDG Nova Gorica pa režiser doma in v tujini. Z likom gospodarja Berta v televizijski nanizanki Ena žlahtna štorija je postal velika zvezda, za katerim se ustavlja na cesti »staro in mlado«, prosijo ga za avtogram, se želijo pogovarjati, predvsem pa izvedeti nadaljevanje številnih zapletov, ker je serija tako priljubljena. Tega nam ne sme povedati. Povedal pa je veliko zanimivosti o sebi in svojem delu. Tudi to, da imata Berto in Janez več skupnih lastnosti. Predvsem pa ju druži ljubezen do zemlje.
-
Izbira sort za spomladanske setve in sajenje sadik solate je pomembna naloga za vsakega vrtnarja. Med solato ostane veliko prostora, zato je prav, da ga primerno izkoristimo. Pomembna je tudi razdalja sajenja.
Izbira sorte in tipa solate je prepuščena posamezniku ali širši skupnosti. Med mehkolistnimi sortami sta najbolj znani majska kraljica in atrakcija, ki ju lahko sejemo istočasno, pridelek pa dozori v tedenskem presledku. Sejemo in sadimo tudi ameriško rjavko. Mehkolistne solate sejemo spomladi marca in aprila, zadnji rok za setev je od sredine do konca aprila. Ponovno jih sejemo tudi jeseni, ker v poletnem času rade uidejo v cvet.
-
Moj Šumaher – po domače Šumi
Že od nekdaj sem si želela psa. Pa se je zgodilo, da sva s prijateljico Vero potovali po naši lepi deželi, in na takem potepanju sem zagledala sivega kuštravca z belimi tačkami in belim repom. Bila je ljubezen na prvi pogled. Odpeljali sva se naprej, in ko je prijateljica pogledala nazaj, je videla, da veselo skače. Kar nosilo ga je po zraku. Pozanimali sva se, kje je doma, in obiskali lastnico. Ta nama je povedala, da bodo čez en mesec dobili pasji naraščaj. Prosila sem jo za mladička. Sedem dni po njegovem rojstvu sva ga šli s prijateljico pogledat. Črna kepica z belo srajčko in belimi tačkami se nama je takoj prikupila. Odločila sem se, da ga vzamem.
-
Prvo spomladansko cvetenje na okrasnem vrtu je že za nami. To naj bo spodbuda za učinkovite rešitve in opravila za prihajajočo sezono. Najprej odstranite odmrle rastline in listje, nato pa si natančno oglejte, kaj naše okrasne rastline še potrebujejo.
Če želite, da bo lepota grmovnic prišla do izraza, jih morate nujno obrezovati. Izjema so rododendroni in azaleje. V tem mesecu močno obrežite grmovnice, ki cvetijo poleti (hibiskus, hortenzija, petoprstnik, medvejka itd.). Pri močno rastočem grmu bujno rastočo rast omejite s krajšanjem korenin, s čimer boste spodbudili cvetenje. Starejše grmovnice lahko pomladite tudi z redčenjem.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 21. maja 2016
Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev je doplačilo – iz Kranja 10 evrov, iz Sežane 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).
Iz Ljubljane se bomo odpeljali ob 6.30, na avtobus boste lahko vstopili še na Trojanah, v Celju in Šentjurju. Peljali se bomo mimo Šmarja in Podčetrtka do Kumrovca, kjer si bomo ogledali muzej na prostem Staro selo z rojstno hišo Josipa Broza - Tita. Nato bomo nadaljevali do zdravilišča Jezerščica. Ogledali si bomo čudovit vrt perunik in si na terasi term privoščili kratko osvežitev. Nadaljevali bomo do rojstne hiše Matije Gubca, si ogledali znamenito Gubčevo lipo in njegov spomenik ter muzej »seljačke bune«.
-
Mag. Ana Podhostnik je kot ljubiteljica gobelinov ob svojih neštetih obiskih »bolšjakov« vedno znova ugotavljala, da ljudje ne znajo ceniti te zahtevne zvrsti ročnega dela, s katerim so se nekoč ukvarjale naše matere in babice. Sama je izvezla le dva gobelina še na začetku svoje poklicne kariere, ki jo je začela kot medicinska sestra babica. Zato pa je gobeline začela zbirati, ima jih že več kot tristo.
»Najbolj mi je pri srcu gobelin, ki sem ga dobila v dar in na katerem je upodobljena sv. Ana. Pred leti, ko sem začela obiskovati sejme s starinami, sem med množico starih predmetov našla tudi kakšen gobelin. Ugotovila sem, da si jih zaradi njihove sramotno nizke cene lahko privoščim in jih tako rešim pred propadom. Veliko ljudi, zlasti mlajših, namreč ob prenavljanju svojih stanovanj ne zna ceniti njihove vrednosti, zato veliko teh lepih izdelkov na žalost konča med kosovnimi odpadki.
