Bi radi prenovili in osvežili dnevno sobo, ki jo zapolnjujejo velika omara, sedežna garnitura in kup stvari, ki so samo v napoto. In kdaj je pravi čas za prenovo? Ko v življenju nastopijo prelomnice ali kadar začutimo, da lahko v svojem bivalnem okolju nekaj spremenimo, takrat je prav, da to tudi storimo.

Spremembe pa naj ne bodo samo kozmetične, ker z nekaj barve ali drugačnimi blazinami ne bomo rešili bistva, zaradi česar se v dnevni sobi ne počutimo prijetno. Poskusimo prepoznati tisto, kar nas zelo moti in kar najbolj pogrešamo. Lažje bomo prišli do dobre rešitve, če si pomagamo z mislijo, kako bi preuredili, če bi imeli na voljo neomejena sredstva. Potem pa v okviru lastnih finančnih zmožnosti poiščemo podobno rešitev. Tudi s cenejšimi materiali in pohištvom je mogoče narediti prostor uporaben in prijeten.

DOBRE STARE VIŽE

Tudi letos je naše kraje obiskalo lepo število slovenskih rojakov, ki živijo po svetu, z željo, da obiščejo domovino ali domovino svojih staršev ali starih staršev. Tudi Tony Klepec je med njimi. Otroštvo je preživel v vasi Boršt pri Podzemlju v Beli krajini. Tam je obiskoval osnovno šolo, nato pa se je odpravil v Ameriko.

»Moja pot v ZDA se je začela leta 1966. Oče je bil tam rojen in potem smo tja odšli tudi jaz in moji bratje, le ena sestra je ostala doma. Tako da imamo zdaj kam priti. Ko sem prišel tja, sem imel 17 let in pol.« Delo je takoj dobil v tovarni, kjer sta že delala brat in sestra. Potem se je zaljubil v svojo bodočo ženo, ki je delala v podjetju General Motors, se tam tudi sam zaposlil in delal 30 let, tako da se je upokojil, ko je bil še dokaj mlad.

Na pikniku, ki ga Uroš vsako leto pripravi na velikem vrtu med jablanami, nas vsakič pride pogledat tudi ježek. Uroš pravi, da je njihov vrtni jež. Ne motijo ga ne glasni otroci ne vohljajoč pes. Proti večeru se prebije skozi živo mejo, pogleda malo okoli sebe in se strumno poda na večerjo. Na vrtu poišče žužke, polže in deževnike, se prav počasi loti jabolk, ki so padla z dreves in jih zanj vedno nekaj pustijo na tleh.

Veliko se vsako jesen govori o ježih kot ogroženi vrsti. Ali si predstavljate, da moji vnuki mogoče sploh ne bodo videli ježa na vrtu, v parku, na zelenici med bloki? Ga bodo hodili občudovat v živalski vrt? Bodo še peli pesmice o ježkih, ki tekajo?

Okoli 195.000 Slovencev, starejših od 64 let, ima vozniški izpit. In zagotovo večina ne želi posedati doma, ampak aktivno preživeti svoj čas in tudi čim dalj časa ostati mobilna in samostojna. Ker pa je promet živa stvar, ki se z leti spreminja (tako kot se spreminjamo mi), je dobro ostati na tekočem s spremembami. Poglejmo, kako je z dodatnim izobraževanjem voznikov, ki imajo za sabo že kar lepo število kilometrov in izkušenj.

Ko sem brskal po spletnih straneh različnih avtošol, nisem našel praktično nobene, ki bi imela v »redni« ponudbi izobraževanje starejših voznikov, ki bi želeli izpopolniti svoje znanje. Martin Miklavc iz sekcije avtošol nam je povedal, da na pobudo zdravnikov medicine dela opravijo vožnje s posamezniki, ki želijo podaljšati vozniško dovoljenje. Občasno opravijo tudi kakšno dopolnilno uro vožnje na pobudo posameznika. Strinja se, da bi bilo dobro sistematično pristopiti in ponujati »osvežitvene« ure vožnje. A ideja je še daleč od uresničitve, v resnici zelo malo starejših voznikov obišče učne ure vožnje. 

Na darila mislim vse leto

Neverjetno, a prav zgodnjega otroštva se marsikdo spominja. Sama se ga z veseljem, prav tako praznikov. Miklavž je bil prvi dobri mož, ki je prinesel »samo« sladkarije, sadje in kakšne tople nogavičke. Prihajal je »skozi dimnik« in nikoli mi ga ni uspelo »ujeti«.

Božični večer je pomenil krašenje smrečice in vse je dišalo po dobrih jedeh. Najbolj se spominjam bakalarja in fižola s črno redkvijo pa slastne potice. Darila so bila predvsem knjige in oblačila. Najbolj mi je ostala v spominu Deklica z vžigalicami. Prebrala sem jo tisto noč. Praznovanja so bila tiha, v ozkem družinskem krogu. K polnočnici nismo šli, iz radia je prihajala lepa glasba. Do novega leta sem s smrečice pojedla skoraj vse prečudovito zavite bombone in to poskušala »prikriti«, a so me po navadi hitro odkrili. Kako slastni so bili! 

GREMO NA IZLET

V soboto, 10. decembra 2016

Vstopna mesta: Ljubljana (Dolgi most), ob zadostnem številu prijav odhodi avtobusov tudi iz Novega mesta, Celja, Maribora in Kopra.

Iz Ljubljane bomo odpeljali ob 6. uri, na poti proti Karavankam bodo mogoči vstopi potnikov v Kranju, Lescah in na Jesenicah. Peljali se bomo skozi karavanški predor mimo Beljaka in Špitala na Dravi, Bischofshofna in Halleina do Salzburga.

Davča obsega kakšnih sedemdeset hiš, ki so raztresene po gozdnatih pobočjih med Poreznom in Blegošem nad Selško dolino. Glede na veliko površino – 24 kvadratnih kilometrov – velja za največjo slovensko vas. Menda je prevelika, da bi jo lahko obhodili v dveh dneh!

Nenavadno ime po ustnem izročilu izvira iz plačevanja davkov nekdanjih prebivalcev. V cerkljanskem narečju so govorili: »Grem davče plačet.« Od tod imeni Davčerji in Davča. Druga različica pa pravi, da so v 17. stoletju naselje poimenovali po pašnikih: In der Alss – v planini. Iz tega je nastalo dAlss, Dalša, Davča.

29. Čufarjevi dnevi

Dvorana Gledališča Toneta Čufarja Jesenice bo od 14. do 20. novembra gostila Čufarjeve dneve, ki so postali uveljavljen festival ljubiteljskih gledaliških skupin v širšem slovenskem prostoru in s tekmovalnim predznakom. Prijavilo se je 27 igralskih skupin iz Slovenije ter zamejstva. Selektor Marko Platan je izbral 6 predstav, ki se bodo morale izkazati pred strokovno žirijo in občinstvom. To so: Zdravnik po sili (DKD Svoboda Senovo), Ti nori tenorji (Šentjakobsko gledališče), Samotni zahod (KD igralska skupina pri Gledališču Toneta Čufarja Jesenice), Machbet (KUD Zarja Trnovlje Celje), Bog masakra (KUD Fofite Medvode), Bomba v bordelu (Društvo Gledališče 2B, Bohinjska Bistrica).

FINANCE IN MI

Upokojenci za banke sicer ne veljajo za najzanimivejšo ciljno populacijo, saj svoje kreditne proizvode raje tržijo pri tistih, ki jih najbolj potrebujejo (predvsem sta to mlajša in srednja generacija), a kljub temu se delež upokojencev pri najemanju kreditov povečuje. Pokojnine so namreč večinoma nizke in posledično si mnogo upokojencev ne more privoščiti izrednih stroškov, ki jih prinese življenje (na primer obnova strehe, beljenje hiše, nakup vozila ipd.). V tem prispevku bomo opisali nekaj specifik, na katere naj bodo pozorni upokojenci, ki najemajo kredit.

 Vrbsko jezero z okolico ponuja številne možnosti za enodnevni pa tudi daljši oddih. Eno izmed večjih avstrijskih jezer očara že z lego pod Karavankami, številni majhni kraji in deželno središče Celovec pa so že od nekdaj priljubljeni med obiskovalci. V drugi polovici 19. stoletja je bil nekaj časa najpomembnejše središče slovenskega narodnega gibanja, danes pa je središče delovanja koroških Slovencev.

Celovec, ki mu pravijo tudi »vrtnica Vrbskega jezera«, ima presenetljivo veliko pokazati. Ob zadnjem obisku sem se prvič povzpel na dobrih 92 metrov visok zvonik cerkve sv. Egidija. Zaradi razgleda seveda, ki sega prek celega mesta do okoliških gora. Nagrajen pa sem bil še z zgodbo o nekdanjih prebivalcih zvonika: ob koncu srednjega veka je bila stražarjeva naloga v obrambnih pa tudi cerkvenih stolpih opozarjanje na sovražnika in požare. Kasneje se je pridružila še skrb za urne mehanizme.