Dobre stare viže

Ansambel Ekart je imel svoj »najvišji« koncert v živo na Triglavu, točneje na Kredarici. Glasbila je godcem tja pripeljal helikopter, z njimi pa je bilo na tem koncertu leta 2000 kar 150 planincev. Zatem pa so se sprehodili še na sam vrh in tudi tam zapeli – kaj drugega kot pesem Po jezeru bliz' Triglava. Tam so bili kar trikrat!

Skupino je v svojem rojstnem kraju v Prepoljah na Štajerskem decembra 1973 zbral harmonikar Jože Ekart. Najprej so igrali v triu, leta 1988 pa je zasedba postala kvintet, ki se mu je kmalu pridružila pevka Blanka Svenšek. Ansambel se je tedaj prvič pojavil v snemalnem studiu, hkrati pa je začel nastopati tudi na festivalih domače glasbe. Leta so tekla, tudi uspehi so jih spremljali, velik korak naprej pa je skupina doživela leta 1994. Tedaj so se vodji Jožetu Ekartu, baritonistu Renatu Kapunu in pevki Blanki Akelič pridružili še kitarist...

Prihaja poletje in z njim priljubljene pletene in kvačkane majčke. Letos so še posebej popularne, ker jih pogosto nosi tudi glavna junakinja nove slovenske nadaljevanke Skrito v raju.

Potrebujemo: pisano prejo iz bombaža ali mešanice bombaža, viskoze, poliestra, primerno za pletilke št. 3,5 in kvačko št. 2,5.

Velikost: 38/40 (42/44)

Osnovni vzorec

Število nasnutih petelj mora biti deljivo z 21 + 1. 

1. vrsta (in vse lihe vrste): 1 desna, {1 ovoj, 8 desnih, 2 desno skupaj prevlečeno (eno petljo preložimo kot desno, naslednjo pletemo desno, preloženo potegnemo čez novonastalo petljo), 2 desno skupaj (normalno), 8 desnih, 1 ovoj, 1 desna}. Vzorec, opisan med obema zavitima oklepajema, ponavljamo do konca vrste.

Ustvarjalnica 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo, postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ko se je Levi Strauss sredi 19. stoletja odpravil v Ameriko kopat zlato, ni obogatel z zlato rudo. Odkril pa je zlato jamo, ko je izumil platno za delavske kombinezone, kasneje za legendarne kavbojke.

Vrt in dom

Istrski kmetje ugotavljajo, da burja ni več to, kar je bila. Časi, ko so se pri sušenju pršutov, klobas in drugih suhomesnatih dobrot lahko zanašali na njeno dragoceno pomoč, so mimo. Kombinacija mile in vlažne zime otežuje proces naravnega sušenja, ki so ga poznale in učinkovito uporabljale vse generacije do zdaj. Nekateri kmetje so se zato odločili za nakup sušilno-zorilne komore, drugi si pomagajo z domačimi rešitvami.

Kdor se ukvarja z izdelavo suhomesnatih izdelkov, dobro ve, da je z njimi veliko dela, saj so občutljivi in lahko gre hitro kaj narobe. Spremembe so začeli opažati pred približno petimi leti, pritrjujejo pa jim tudi v agenciji za okolje, kjer ugotavljajo, da so obdobja pihanja burje krajša, spremljajo pa jih višje temperature in višja vlažnost.

reportaža

Čeprav večina turistov pove, da letuje na Zanzibarju, se tako pravzaprav imenuje glavno mesto otoka Unguja, ki poleg večjega otoka Pemba in 50 manjših sestavlja otočja Tanzanije v Indijskem oceanu. Od vzhodne afriške obale je oddaljen le nekaj deset kilometrov, poznan je po čudovitih belih plažah ob turkizno modrem morju in začimbah.

Zanzibar, ki se je leta 1963 združil s Tanzanijo, ima neslavno zgodovino, saj so od tod sužnje iz Afrike vozili v svet. Še danes se čuti močan vpliv Portugalcev in Angležev, saj še danes na primer vozijo po levi strani ceste. Vlada tropsko monsunsko podnebje z deževno in suho dobo in temperaturami okoli 30 stopinj Celzija. Ima približno 1,5 milijona prebivalcev, ki se preživljajo pretežno s kmetijstvom. Ogromno je riževih in žitnih polj ter polj sladkornega trsa. Ker nimajo svoje elektrike, jo pod morjem uvažajo iz Tanzanije. Sladko vodo pa pridobivajo z razsoljevanjem morske vode.

Nostalgija 

Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz maja 1974.

 - V ameriškem mestu Spokane v državi Washington so odprli svetovno razstavo Expo '74, prvi svetovni sejem z okoljsko tematiko, s sloganom Praznovanje jutrišnjega svežega novega okolja.

 - Japonke so se kot prve ženske povzpele na osemtisočaka, ko je izključno ženska alpinistična odprava dosegla vrh himalajske gore Manaslu v Nepalu (8156 m). 

Mala šola digitalizacije

Elektronske storitve, ki se izvajajo prek digitalnih platform in za delovanje potrebujejo stabilno internetno povezavo, uporabnikom omogočajo dostop do različnih informacij. Mednje poleg digitalnega bančništva štejemo še spletno nakupovanje, izobraževanje na daljavo ali e-izobraževanje (npr. Simbiozine »online« delavnice) ter digitalno zdravje (e-zdravje).

Digitalno bančništvo ali e-bančništvo zajema uporabo spletne in mobilne banke, mobilno denarnico ter druge e-bančne storitve. Z vstopom tehnologije in digitalizacije v svet financ, gospodarstva in bančništva je poslovanje bolj praktično, saj lahko mnoga opravila posamezniki opravijo iz udobja svojega doma. Na drugi strani pa marsikdo digitalnemu bančništvu še ne zaupa. V Simbiozi smo z izkušnjami in konkretnimi dejstvi razvrednotili določena prepričanja.

Kultura 

Tako pravi Helena Koder. Poznamo jo kot dolgoletno ustvarjalko dokumentarnih filmov na slovenski televiziji, kjer jih je kot scenaristka skoraj petdeset podpisala, dvajset jih je tudi režirala, in dobila za svoje delo več pomembnih nagrad, kot so nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, nagrado za televizijsko igrano-dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, strokovno nagrado Jožeta Babiča za Obraze iz Marijanišča na festivalih slovenskega filma v Portorožu in plaketo DOKUDOK za dokumentarno ime leta 2014. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži.

Predstavljamo vam načrt za zasaditev domačega samooskrbnega rastlinjaka. Kolobarjenje v rastlinjaku je povsem enostavno, če obdelovalno površino razdelimo na štiri enake poljine in jih zasadimo s predposevkom, glavnim posevkom in naknadnim posevkom.

V rastlinjaku nikoli ne gojimo samo paradižnika in paprike. Predstavljamo rešitev za kolobarjenje v neogrevanem rastlinjaku, ki je velik 6 x 8 metrov. Rastlinjak te velikosti je tudi najboljši za vrtičkarje, ker se spomladi in poleti ne segreje premočno, jeseni in v zimskem času pa zadržuje več toplote, kar omogoča prezimitev naknadnega posevka. Rastlinjak razdelimo na štiri enake dele in jih poimenujemo poljina 1, poljina 2, poljina 3 in poljina 4. Prva poljina se v naslednjem letu premakne na mesto poljine 4. Poljina 4 se premakne na mesto poljine 3, poljina 3 se premakne na mesto poljine 2, poljina 2 pa na mesto poljine 1. Na ta način bomo v štirih letih rotirali vse poljine v rastlinjaku in upoštevali štiriletni kolobar. Enako delamo tudi na vrtu.