Vrt začnemo pripravljati na jesen in zimo v drugi polovici avgusta in nadaljujemo v septembru. Za dober pridelek upoštevamo kolobar, ker bo zemlja le tako pripravljena na naslednjo sezono.

Jesenske solate bomo porabljali jeseni, saj smo jih sejali ali sadili že avgusta. Lahko vse do začetka septembra, seveda kot sadike. Zimske sorte solat pa so v tem času, torej v začetku jeseni, aktualne za vzgojo sadik in sejanje. Pozorni moramo biti na temperature, saj je september lahko kar topel mesec.

Do jeseni so mnoge gredice na vrtu izpraznjene in glede na prejšnje vrtnine se odločimo, ali bodo primerne za vzgojo solate ali ne. Ne sejemo ali sadimo solate tam, kjer je že prej bila solata ali špinača ali blitva ali peteršilj. Na mesto, kjer so bile plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), metuljnice (grah, fižol, bob), jih lahko sadimo. Ne pretiravamo z dognojevanjem, saj pretirana rast lahko škoduje zimskim solatam. Če bodo imele preveliko listno maso, bodo zunanji listi v času dežja in pod snežno odejo začeli gniti. Za zimsko vzgojo uporabljamo mehkolistne in krhkolistne sorte ter berivke in rezivke.

Ljubitelji boginje Talije komaj čakamo, da se začne nova sezona, ki veliko obeta. Nekaj predstavitev nove sezone v naših gledališčih.

Slovensko ljudsko gledališče Celje bo pripravilo šest premier domačih in tujih dramatikov. Osnovna tema bo komedija s humorjem in satiro, »ker je v vsaki komediji nekaj resnice«, s širokim spektrom zvrsti, ki se pretakajo čez robove komičnega, »saj gledališče je in mora biti prostor srečevanja, spraševanja in raziskovanja«, je med drugim zapisal direktor gledališča Miha Golob. Sezono odpirajo z gledališko igro Krajnski komedijanti, ki je ostro kritična in tudi polemično politična farsa, opomin vsem nam, kako močna in prepotrebna so bila prizadevanja posameznikov slovenskega naroda za utemeljevanje politične samostojnosti, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem pa za dosego popolne suverenosti.

Kdo bi si mislil, da lahko v Sloveniji naštejemo kar sto in en presežnik, ki je vsak posebej tako edinstven, da si zasluži opis v sliki in besedi. Zamisel, da bi seznam naj domačih lepot in posebnosti zbral na enem mestu, se je porodila fotografu Tomu Jeseničniku. Njegovo predanost zastavljenemu cilju lahko občudujemo v zanimivem avtorskem projektu, ki ga je poimenoval Slovenija v presežnikih.

V delu, ki nas zaradi prekrasnih umetniških fotografij kar potegne vase, je predstavil bisere narave ali delo človeških rok, ki plemenitijo našo kulturno zgodovino. Zbirko je oblikoval in dopolnjeval dobri dve leti, pri čemer je moral za nastanek knjige prevoziti čez 65.000 kilometrov, se spustiti 164 metrov pod morsko gladino, se povzpeti 3048 metrov višje in na svoji koži izkusiti temperaturno razliko več kot 68 stopinj Celzija.

GREMO NA IZLET

V soboto, 9. novembra 2024

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto

Odhod iz Maribora ob 7. uri, na poti možnost vstopa v Celju, Ljubljani in Novem mestu. Tokrat bomo voščili dobre želje mlademu vinu v Beli krajini, ki je znana po belih platnenih oblačilih, jurjevanju, pisanih pirhih, pogači in obmejni reki Kolpi. Pot nas bo vodila čez Gorjance in na belokranjski strani nas bo sprejel gostilničar z zdravilnim žganjem karampampuli. Nato se bomo na Radovici vrnili v preteklost in obiskali pouk v Osnovni šoli Brihtna glava. V razredu s starimi klopmi, črnilniki, tablo in zemljevidi nam bo strog učitelj s palico na duhovit način predstavil Belo krajino. Klečanje na koruzi ni izključeno, pa upajmo, da ne bo zapela palica. Po šolski malici bomo zahvalo sv. Martinu izkazali v Rosalnicah pri Treh farah. Romarski kompleks, ki je znan po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja. Izlet bomo zaključili v gostilni z martinovo večerjo. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Osrednje vloge na temo, kako ustvariti domala brez šiviljskega znanja prijazno oblačilo za na plažo, tokrat igrajo rute in šali.

Vrt 

V gosto naseljenem okolju je ena izmed rešitev za ustvarjanje zasebnosti zasaditev žive meje. Poznamo zimzelene, listopadne in cvetoče rastline, ki nam bodo omogočale zasebnost, zmanjševale hrup in hkrati ščitile pred prahom.

Priljubljene rastline, ki smo jih dolga leta sadili za žive meje, se bojujejo z boleznimi. Pušpanova rja in pušpanova vešča sta popolnoma uničili nasade na domačih vrtovih kot tudi v mestnih parkih. Samo najizkušenejšim ljubiteljem še uspeva pravočasno uporabiti zaščitna sredstva, da uničijo gosenice, ki imajo kar tri generacije v enem letu. Nič bolje se ne godi z nepravimi cipresami ameriškega kleka Thuya occidentalis. Gliva, ki se naseli vanje, povzroči sušenje iglic, ki se zelo hitro razširi in povzroči propad rastline. V eni večjih madžarskih drevesnic so mi dejali, da pomaga le dosledno sprotno odstranjevanje okuženih in rjavih vejic, da se ustavi širjenje.

Reportaža

Potovanje na Škotsko je potovanje v preteklost, v sivo davnino, ki se ujema s sodobnimi mesti, čudovitimi gradovi z destilarnami viskija in belimi čredami drobnice, razmetanimi po zelenem hribovju. To je najbolj občutno spomladi, ko je dežela praktično vsa zelena, razen tmurne sivine zidovja mest in gradov, iz katerih še danes veje duh preteklosti.

Letališče v predelu Ingliston in železniška postaja Waverley v središču mesta sta v majskih dneh najbolj obiskani točki dežele, letala se spuščajo iz vseh krajev sveta na to relativno malo letališče, medtem ko na glavno železniško postajo prihajajo vlaki samo iz Londona in se potem razgubljajo po arhaičnih pokrajinah naprej proti severozahodu. 

Vrt, posvečen Josipini Turnograjski

Ob 170. obletnici prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske so v Preddvoru ob gradu Turn, kjer je živela, odprli vrt, posvečen njej. Ustvarjala je v času, ko se je pripovedništvo pri nas šele začelo razvijati, ustvarjalci so bili v glavnem moški, zato je njeno delo toliko pomembnejše, njen preboj na naše literarno prizorišče pa je bil še toliko težji. Kot je pojasnila Mira Delavec Touhami, predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske, ki se posveča ohranjanju spomina na Josipino, poskušajo popraviti krivice, ki jih je doživela. Izdali so njena zbrana dela tako v izvirniku kot v posodobljeni različici in biografski roman Dehteče spominčice ljubezni, je razkrila avtorica in predsednica društva. Dobro je vedeti, da bodo zelišča in cvetlični del z vrta dostopni obiskovalcem gradu ter stanovalcem tamkajšnjega doma starejših občanov.

Kultura

Dragoceno zbirko kitajskih starin, ki je edinstvena v evropskem prostoru, je zbral Ivan Skušek ml. Ogledate si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo obsega predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti, na ogled jih je okoli 500, večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).

Poleti, ko postane v stanovanju vroče, običajno slabše spimo in pogosto za to krivimo tudi ležišče. Da je pretrdo ali premehko, da vzglavnik ni prave debeline in trdote, površina postelje pa vroča. Od zimske do prehodne odeje, nazadnje končamo pri rjuhi ali pa je še ta odveč. Poleti je ob suhem vročem vremenu pravi čas, da spalnico dobro pospravimo. Vzmetnico posesamo z močnim sesalnikom, pred sesanjem jo lahko potresemo s sredstvom proti pršicam. Odeje in blazine pa prezračimo na soncu. Če je treba, jih operemo ali odnesemo v pralnico. Tudi notranjo prevleko blazine snamemo in operemo, da imamo čist vzglavnik.