Avtomobilizem

Nove ideje v obliki oznak različnih barv na cestišču pogosto zmedejo voznika, ker sporočilnost ni vedno povsem logična. Voznik, najsi bo to kolesar, avtomobilist ali motorist, tu in tam kdaj zaide v stisko, ker se znajde pred »novo prometno označbo«, ki ni takoj logično razumljiva.

Vožnja je zelo aktivno in odgovorno delo, saj se že na mestnih ulicah vsako sekundo pod kolesi odvije deset metrov. Tu časa za dober premislek preprosto ni ali ga zmanjka. Odzvati se je treba takoj in pravilno. In tu se takoj pojavi vprašanje, ali za promet zadolžene državne službe ter agencija zares naredijo dovolj za informiranje prebivalstva o vpeljanih novostih.

Mala šola digitalizacije

Tehnologija v veliki meri vpliva na različne e-storitve. Med drugim na tako imenovano eZdravje oziroma tiste zdravstvene storitve, ki jih lahko urejamo na daljavo z uporabe elektronskih platform.

Digitalno zdravje ali eZdravje je koncept, ki se je pojavil z namenom označevanja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sektorju. Gre torej za stičišče medicine, informatike, javnega zdravja ter poslovanja in se nanaša na zdravstvene storitve in informacije, ki se dostavljajo ali izboljšujejo prek interneta in sorodnih tehnologij. Izraz tako ne označuje le hitrega tehničnega napredka in z njim razvoja zdravstva, temveč tudi način razmišljanja, odnos in zavezanost globalni miselnosti za izboljšanje zdravstvenega varstva na lokalni, regionalni in navsezadnje tudi svetovni ravni s pomočjo orodij informacijsko-komunikacijske tehnologije. 

Izleti 

Grad na strmi pečini nad Dravo že stoletja kraljuje nad Halozami, Ptujskim in Dravskim poljem. Pretresale so ga ekonomske krize, prehajal je iz rok v roke. Belani, kot so nekoč imenovali ljudi ob potokih Belica in Bela, pa ponovno pletejo vezi med preteklostjo in sedanjostjo.

Če v občini Cirkulane ne bi imeli umnega vodstva in zagnanih posameznikov, združenih v Društvu za oživitev gradu Borl, bi danes nad Dravo samevale le ruševine. Nekdanje veleposestvo z 200 hektari zemljišč je sicer turiste vabilo že v začetku 20. stoletja. Leta 1941 so nacisti v njem odprli prehodno zbirno taborišče, kjer je bilo do leta 1943 zaprtih nekaj tisoč zavednih Slovencev. Od tam so jih pošiljali v koncentracijska taborišča ali izgnanstvo, okoli štirideset so jih pobili kot talce. Na te grozote še opominja spominska plošča, postavljena leta 1956, medtem ko spominske sobe ni več.

Izleti

Na vrhu je vse kristalno jasno. To je slogan, s katerim v Rogaški Slatini vabijo na ogled nove pridobitve – najvišjega stolpa in hkrati najvišje slovenske stavbe. Pogled s 106 metrov je res nekaj posebnega.

Rogaška Slatina je poznana že iz daljne preteklosti. Skozi zgodovino je večkrat veljala za obmejno območje, poleg tega je bila povezana z mineralnimi vrelci. Najdba plošče z latinskim napisom daje slutiti, da so enega od njih poznali že Rimljani. Nesporno pa kraj slovi po zdravilnih učinkih mineralnih izvirov vsaj od leta 1645. K njihovi prepoznavnosti je bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Do začetka 19.

Vrt

Prihaja čas poletnih dopustov in odsotnosti od doma. V pričakovanju se odpravljamo na morje, doma pa ostanejo okrasne rastline, ki pogosto zaradi pomanjkljivega zalivanja in prehranjevanja propadejo. Odpadlo cvetje ni več okras našega doma.

Da bi čim lažje prebrodili to stresno obdobje za okrasno rastlinje, moramo iskati nova pota, ki nam jih ponujajo izdelki z dolgodelujočim sproščanjem. V veliko pomoč so nam pri tem gnojilne palčke. Zakaj? Njihova izdelava in uporabljene surovine so takšne, da omogočajo dolgotrajno prehranjevanje. Tako se lahko mirno odpravimo na oddih. Samo še vprašanje zalivanja moramo rešiti.

Prva in zadnja ljubezen

Zanima vas moja prva ljubezen. Kaj prva? Pri meni je to tudi zadnja ljubezen! 

Imam fotografijo iz otroškega vrtca, posneto pred drugo svetovno vojno, pri nunah v nekdanjem samostanu v Strossmayerjevi ulici v Mariboru. Na tej sliki sva z možem Jožetom, oba stara komaj šest let. No, potem naju je vojni čas ločil vse do leta 1946. V Mariboru je ob stalnem bombardiranju postalo nevarno in me je stara mama poslala v Zagreb, kjer je živela moja družina. Takoj po vojni sem se vrnila nazaj v Maribor, kjer sem se spet srečala s svojim Jožetom na šolskem izletu celotne mariborske prve   gimnazije.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Mrežasto kvačkano torbo iz recikliranega bombaža lahko nosite, ko greste na tržnico, na plažo ali kar tako za vsak dan. Zaradi mrežastega vzorca je malo raztegljiva in primerna tudi za večje nakupe.

Potrebujemo: debelejšo bombažno prejo, približno 40 m/50 g oziroma 200 m/250 g (te preje so običajno na večjih navitkih, da ni preveč vozlov na izdelku). Na trgu je veliko prej iz recikliranega bombaža, ki so uporabne in hkrati okolju prijazne, ker pri izdelavi le-teh ne uporabljajo novih surovin in tako zmanjšujejo količino tekstilnih odpadkov. Za to torbo potrebujemo približno 400 g preje, kvačko št. 4, dva usnjena ročaja dolžine 70 do 80 cm in štiri zakovice za pričvrstitev ročajev.

GREMO NA IZLET

V petek, 25. oktobra 2024 (3 dni)

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana

Prvi dan: V jutranjih urah odhod avtobusa z Dolgega mostu v Ljubljani, ob zadostnem številu prijav tudi odhod iz Maribora in Celja. Peljali se bomo mimo Novega mesta po avtocesti skozi Liko in Dalmacijo do Sarajeva, kjer si bomo ogledali staro mestno središče z Baščaršijo, Principov most, mestno hišo, Gazi Husrev-begovo mošejo, staro pravoslavno cerkev. Po ogledu bo nekaj prostega časa. Za doplačilo možnost večerje v eni izmed sarajevskih restavracij. Nastanitev v hotelu in prenočevanje.

REPORTAŽA

Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.

Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.

Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.