Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
Prosti časseptember '25Kultura

KULTURA/RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo Staneta Severja, po mnenju mnogih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih je že nastopil v Šentjakobskem gledališču. Čeprav je bil brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev.
Kiparstvo je glasno, prašno, vse ostalo je krasno
Prosti časseptember '25Kultura

KULTURA
Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …
Sejem za ljubitelje ročnih del
Prosti časseptember '25Potovanja

GREMO NA IZLET
V soboto, 18. oktobra 2025
Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice
Odhod ob 5.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja prek Primorske do Vicenze. Ogled sejma Abilmente, kjer predstavljajo različna ročna dela, pa prikazujejo nove tehnike, novosti in trende ročnih del. Organizatorji prirejajo tudi delavnice in predstavitve. Če ste ljubitelji šivanja, kvačkanja, pletenja, klekljanja, vezenja in celo slaščičarstva, bo obisk sejma pravo doživetje in paša za oči. Po želji bo mogoč tudi obisk mesta Vicenza z vodnikom med 15. in 17. uro. Potem gremo proti domu. Vrnili se bomo v večernih urah.
-
Prosti časseptember '25Ročna dela

Čeprav se poletje počasi poslavlja, nas sonce še vedno razvaja s toplimi žarki. In septembrski ustvarjalni projekt je povezan z rožo, ki je dobila ime prav po soncu.
Sončnica, ki se je po svetu razširila iz Južne Amerike, je zaradi svoje povezave s soncem ena izmed svetih rastlin. Njena simbolika privabi nasmeh na obraz, saj predstavlja veselje, toploto, ljubezen do življenja, zvestobo, srečo. Naužijmo se njene lepote v teh lepih jesenskih dneh, ko jo lahko še občudujemo na nekaterih vrtovih in poljih.
-
Prosti časseptember '25Potovanja

Izlet
Dragi popotnik, če se odpravljaš na Koroško, ti toplo priporočam Leše nad Prevaljami. Kraj ni vreden obiska samo za ustvarjanje lepih fotografij, ima tudi zanimivo zgodovino, tesno povezano z rudarjenjem.
S Prevalj vodijo do Leš slabi trije kilometri asfaltne ceste. Gre za gručasto in nekoliko razloženo naselje pod hriboma Kal (1005 m) in Volinjak (886 m). Kraj naj bi dobil ime po leski, ki je v njeni okolici res ne manjka. Prebivalci so danes večinoma zaposleni v dolini, predvsem v ravenski železarni, nekoč pa jih je veliko služilo kruh v rudniku. Rjavi premog je tu odkril dunajski uradnik Blaž Mayer leta 1818 in že dve leti kasneje so ga začeli načrtno kopati za potrebe prevaljske železarne. Do sredine 19.
-
Prosti časseptember '25Ročna dela

Poletje se poslavlja, in ko se ohladi, sežemo po jopici. Najprej po tanjši iz bombaža ali viskozne preje, kot je tale modra. Skvačkamo si jo lahko sami, spodaj so navodila.
Potrebujemo: 500 g (120 do 140 m/50 g) bombažne ali viskozne preje, lahko tudi mešanice, primerne za kvačko št. 3, kvačko št. 3.
Velikost: 38/40
Jopico začnemo kvačkati zgoraj pri vratnem izrezu. Naredimo 110 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Z označevalci si označimo štiri vogale, ki bodo ločili oba sprednja dela, oba rokava in zadnji del. Oznake postavimo, kot je narisano na shemi 1. Naprej kvačkamo po shemi 2. Vogal na shemi ponovimo štirikrat na vsaki od oznak. Na vsakem vogalu v lihi vrsti pridobimo eno skupino šibičnih petelj v loku. Kvačkamo 24 vrst, potem preskočimo petlje med 1. in 2. oznako in med 3. in 4. oznako. Na teh petljah bomo kasneje nadaljevali oba rokava. Na mestih, kjer združujemo sprednji in zadnji del, dodamo po 2 verižni petlji.
-
VRT
Na morski obali naletimo na užitne samonikle rastline: šipek, lovor, rožmarin, morski koprc. Zadnji se ponaša s posebnim vonjem in okusom – odvisno od rastišča je bolj ali manj slan in pikanten.
Morski koprc (Crithmum maritimum) prepoznamo po grmičasto razraslih steblih in mesnatih listih ter kobulastih socvetjih. Rase v neposredni bližini morja, v pesku, mivki ali med skalami. Uvrščamo ga med slanuše, ki so v Sloveniji – razen morskega koprca – zaščitene. Zato ga lahko brez skrbi nabiramo, a v zmernih količinah in zunaj zaščitenih območij.
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.
Druženje, izleti, zabava in ples

REPORTAŽA: SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega druženja na Krku, saj so vtisi še precej živi. Naj tale reportaža bralce in prijatelje Vzajemnosti, ki ste bili z nami, spet spomni, kako prijetno smo se imeli na štiridnevnem oddihu. Tiste, ki ste tokrat manjkali, pa naj spodbudi, da boste prihodnje leto potovali z nami …
V Njivice na otoku Krku smo se v nedeljo, 1. junija, pripeljali s petimi avtobusi z vseh koncev Slovenije. No, pravzaprav smo tja prispeli iz Rovinja, kjer je bil naš prvi izletniški postanek. Rovinj imamo v spominu najbolj po tovarni tobačnih izdelkov, ki pa so jo pred leti preselili na obrobje mesta. Pa ste vedeli, da mu pravijo tudi mesto dimnikov? Staro mestno jedro ob morski obali se ni moglo širiti, zato so prišleki dozidavali že obstoječe hiše, vsako stanovanje pa je potrebovalo svoj dimnik. Druga zanimivost, ki je veljala v preteklosti, pa so koze. Rovinjčani so jih zelo cenili (imajo jo celo v mestnem grbu), saj so pomagale preživeti celim generacijam prebivalcev. A v času Jugoslavije so v teh krajih koze veljale za državne sovražnice, ker naj bi po mnenju takratne oblasti preveč opustošile naravo. Ljudje, ki so si drznili na skrivaj vzgojiti kakšno žival, so tvegali hudo kazen …
-

VRT
Na vrtu in njivi je veliko škodljivcev. Ti sesajo sok rastlin in jih slabijo. Tu je nekaj predlogov za njihovo zatiranje.
Za zatiranje komarjev, muh, mravelj, pršic, kokošjih rdečih pršic, posteljnih pršic in drugih letečih ter plazečih se žuželk uporabimo univerzalni insekticid Strike. Prostori se preprosto zaplinijo. Je v obliki ampul po deset mililitrov. Iz ene ampule napravimo dva litra škropilne tekočine. Lahko pa uporabimo insekticid s pršilko v pollitrskem pakiranju. Primeren je tudi za uporabo v stanovanju in z njim preženemo mravlje, lahko pa uporabimo vabo za mravlje Strike, ki jo mravlje odnesejo v gnezdo in se samouničijo. Sršene in ose z varne razdalje (do deset metrov) popršimo z izdelkom proti sršenom Strike.



