Vrt

Tradicionalne okrasne rastline smo pogosto srečevali na terasah in vrtovih naših babic. V preteklosti so veljale za zahtevne rastline, ki so jih rade napadale uši, a so novejši hibridi veliko odpornejši.

Prve fuksije so odkrili evropski raziskovalci v 17. stoletju in izhajajo s Karibov, Srednje in Južne Amerike. Ime je dobila po nemškem botaniku Leonhartu Fuchsu. V 19. stoletju so žlahtnitelji ustvarjali raznolike nove sorte z dvojnimi cvetovi v različnih barvah. Rod obsega kar 110 vrst, hibridov in ogromno kultivarjev. Leta 1938 so ljubitelji v Angliji ustanovili nacionalno združenje fuksij (National Fuchsia Society), ki je igralo ključno vlogo pri promociji in razvoju hibridnih sort. Zato lahko sadimo fuksije z izboljšanimi lastnostmi, kot je odpornost proti boleznim in ekstremnim vremenskim razmeram, ter novimi estetskimi lastnostmi. Raznolika rast od pokončne, polviseče do kompaktne jim daje veliko uporabno možnost, ker privabljajo metulje in kolibrije, ti pa prispevajo k živahnosti vrtov.

GLEDALIŠČE

 Zločin na Kozjem otoku 

Italijanski dramatik Ugo Betti si je Kozji otok zamislil kot metaforo za morasto notranjo resničnost junakinj in junaka, ki se soočajo z lastnimi hrepenenji, strahovi in strastmi. Govori o odnosih v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki se s prihodom moškega porušijo, pri čemer avtor spoznava, da absolutne resnice ni in da je pravica nemogoča. To odseva tudi v predstavi (Mala scena MGL), ki jo je režiral Alen Jelen. Želel je pokazati predvsem to, da skrajnost med dobrim in zlim obstaja v vseh nas. Igrajo: Judita Zidar, Nataša Tič Ralijan, Julita Kropec in Gregor Gruden.

Stanovanje

Za prijetno sproščanje na vrtu, balkonu ali ob bazenu potrebujemo udobne stole in počivalnike, za mlajše tudi kakšno visečo mrežo ali viseči stol. Lepo vrtno pohištvo bo prav gotovo dopolnilo urejen videz vrta in podobo hiše. Izberimo pa predvsem take stole, da bomo na njih res udobno sedeli ali počivali.

K pravemu udobju prispevajo dodatne blazine, ki lahko tudi poudarijo in dopolnijo videz izbrane garniture, ko jo postavimo na trato, v senco ali na sončno teraso. Za mizo potem posedimo ob dobrem kosilu, kavi ali zvečer s prijatelji in družino, na počivalniku pa si privoščimo počitek ali sončenje.

Dobre stare viže

Kakšna je pravzaprav glasbena zgodovina krajev pod Gorjanci – Šentjerneja in njegove okolice, kjer ste doma? »Včasih so sicer več peli, potem so prišli ljudski godci s harmonikami ali orglicami, danes pa bolj igrajo, kar potrjuje tudi članstvo v šentjernejski godbi, ki je znana tudi zunaj naših krajev,« pove vodja družinskega ansambla Slavko Frančič.

Glasba pa je bila doma tudi v njihovi družini. Že Slavkov dedek je igral na orglice, njegov oče pa je postal pravi ljudski godec in je po bližnjih krajih igral na številnih ohcetih in kulturnih dogodkih. Svoje znanje igranja in petja ljudskih pesmi je prenesel na Slavka, saj tedaj ni bilo učiteljev, kot so danes. Z očetom sta na ohcetih večkrat nastopila skupaj, ko pa oče zaradi slabšega zdravja tega ni zmogel več, je Slavko – bolj za šalo kot zares – začel igrati tudi sam. Po vrnitvi od vojakov se je glasbi posvetil z vsemi močmi.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Babičine kvadratke (angl. grany squares) poznam, že odkar pomnim, pa sem tudi sama že babica. Blazine, pregrinjala, pleti, torbice …, vse to lahko sestavimo iz babičinih kvadratkov. Zadnja leta so zelo popularni tudi v svetu mode. Vključujejo jih v obleke, jopice, krila ... Za izdelovanje lahko porabimo veliko ostankov preje, če so nam všeč pisani izdelki.

Potrebujemo: bombažno prejo v treh ali štirih različnih barvah, skupaj približno 250 g, kvačko št. 2,5.

Osnovni kvadrat

To je oblika vezenja s križnimi in ravnimi vbodi ter vbodi prepletanja na bombažno karirasto tkanino. Predvidevajo, da je to vezenje nastalo v Ameriki v času, ko so prišli novi naseljenci, in je poznano pod več imeni. Vezenje je priljubljeno tudi v evropskih državah, imenuje se švicarsko vezenje ali broderie suisse, ni pa znano, zakaj prav švicarsko.

Tehnika švicarskega vezenja je zelo enostavna in primerna za učenje otrok. Vezemo na karirasto bombažno tkanino, ki ima svetle, srednje in temne kvadratke. Kvadratki morajo biti pravilne oblike. Za vezenje uporabljamo prejico, predvsem belo, možne pa so tudi druge barve. Prav bela prejica daje vezenini zelo prefinjen videz. Na prvi pogled se zdi, da je za takšen učinek »aplicirane čipke« porabljenega veliko časa in energije. To obliko vezenja uporabljamo za okrasitev različnih gospodinjskih predmetov, kot so blazine, namizni prti, predpasniki, pokrovi za kozarce, kuhinjske krpe ipd.

GREMO NA IZLET

V soboto, 31. avgusta 2024

Vstopna mesta: Ljubljana, Novo mesto, Metlika (Celje in Maribor, če bo dovolj prijav)                                                                   

Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj. Peljali se bomo mimo Karlovca in naprej skozi Liko do Senja, kjer se bomo v Stinici vkrcali na trajekt, ki nas bo prepeljal na Rab, ki se ponaša s paleto čudovitih plaž. Ogledali si bomo impresivno staro mestno jedro – cerkev sv. Krištofa, zaščitnika mesta, samostan sv. Andrije s katedralo, knežji dvor, romansko baziliko, palačo Dominis in palačo Tudorin …, sprehodili se bomo skozi mestni park Komrčar, v katerem sta samostan in cerkev sv. Franje. Po prostem času bomo nadaljevali vožnjo v Lopar, ki je poznan po rajski peščeni plaži. Prosti čas bomo lahko izkoristili za sprehod ali skok v morje. Pozno popoldne si bomo privoščili še malico v eni izmed tradicionalnih konob. Sledi vrnitev s trajektom. Domov se bomo vrnili v poznih večernih urah.

Avtomobilizem

Prah in drobna nesnaga se enako kot v stanovanju nabirata tudi v avtomobilu. Res je, da ima vozilo med zajemom zunanjega zraka in potniško kabino v sistem klimatskih cevi vgrajen papirnat filter, ki deluje dokaj učinkovito. A je vseeno prav pomisliti, da se med vožnjo prah in sledi cvetenja rastlin zalezejo v vse »skrite vogale«.

Sistem prezračevanja avtomobilske kabine je dokaj pomembna reč. Šobe za zajem zunanjega svežega zraka so vgrajene praviloma v zaščiteni coni med sprednjim (motornim) pokrovom in vetrobranskim steklom. Tu je tudi zračni tlak zraka, ki obliva vozilo, najvišji in je zato preskrba z zrakom zadostna. Na vstopnih odprtinah šob se nabirajo suho listje, drevesne iglice, rastlinski drobir. To lahko očisti vsak skrbni lastnik. Prav je, da istočasno pogleda, ali niso morda tudi odprtine za odvod deževnice blokirane z umazanijo.

Tudi če nimamo vrta, lahko zelo enostavno vzgajamo zelenjavo na balkonu ali terasi. Potrebujemo le dovolj velik lonec, kakovostno zemljo in sadike. V mesecu maju si tako posadimo paradižnike.

Najprej pripravimo lonce. Če smo jih uporabljali že prej, jih najprej izpraznimo ter očistimo. Po potrebi jih tudi razkužimo, sploh če so se pojavile kakšne rastlinske bolezni. Imejmo v mislih, da morajo imeti podstavek, če bodo na prostem. Tako bomo enostavno odlili odvečno vodo po močnem dežju. Lonec naj ima vsaj 40 cm premera in naj bo visok vsaj 30 cm, kajti večji lonci bolje zadržujejo vlago in hranila. Nato ga napolnimo s kakovostno zemljo za paradižnike.

Zgodovina

Ljudje imamo kar nekaj neprijetnih lastnosti. Ena izmed njih je nagnjenost do špekulacij in hazardiranja, druga pa pohlep. Kaj je lepšega na svetu, če se ob majhnem nepomembnem vložku ob nekaj tveganja lahko pride do precejšnjega premoženja?

Tako je bilo od nekdaj in bo, kot kaže, tudi v prihodnje. Od vsepovsod nas oblegajo vabila, naj vlagamo v najrazličnejše sklade, delnice, obveznice, nepremičnine. Pa tudi razne kriptovalute in igre na srečo vseh mogočih vrst. Vse nas so polna usta o varstvu osebnih podatkov, o obveščenosti in varstvu vseh mogočih človekovih pravic. Včasih se zdi, da le zato, da se zadovolji nekim formalnostim, ki jih zahteva družba, vse drugo pa deluje kot nekakšen Divji zahod. Zlikovci pritisnejo na najbolj negativna človekova čustva in zdi se, da jim je uspeh zagotovljen.