Kultura

Slovenska imena se za domovino bojujejo brez orožja, z razglašanjem lepote materinščine, srca naše istovetnosti. Kdor da ali dobi slovensko ime, kdor si ga nadene sam, ta Slovence prebuja k ljubezni do domovine in starše spodbuja, da bi jo izkazovali tudi z dajanjem slovenskih imen svojim otrokom.

Letošnje leto je posvečeno Rudolfu Maistru z umetniškim imenom Vojanov, saj je bil z dušo in srcem bojevnik za domovino.

Bojeviti volk

Ime Volk izhaja iz poimenovanja za volka, sveto žival starih Germanov. Kot sopomenka za bojevnika ali kot varovalno ime je prišlo v rabo tudi pri starih Slovencih, o čemer pričajo priimki Volk, Volčič, Vouk in Vovk. Pri nas obstajajo južnoslovanska različica Vuk in imena s podobnim pomenom. Eno od teh imen je Rudolf, ki izhaja iz besed hroth (slava) in wulfa (volk). Pomeni dobesedno slaven volk in v prenesenem pomenu slaven bojevnik. Ime se je po Slovenskem razširilo, ker je bilo tako ime več knezom iz rodbine Habsburžanov.

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov določa, da morajo biti javne zunanje površine, pločniki, prehodi za pešce … in javne stavbe, gostinski objekti ter prostori, namenjeni strankam, dosegljivi vsem ljudem. Pravilnik velja za novogradnje in rekonstrukcije, za obstoječe objekte v javni rabi pa dostopnost za invalide ureja zakon o izenačevanju možnosti invalidov, na kratko ZIMI, ki je začel veljati leta 2010. ZIMI prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi, določil pa je tudi najkasnejše roke, do katerih je treba prilagoditi obstoječe objekte. Za grajene in komunikacijske ovire velja, da morajo biti odpravljene najkasneje do konca leta 2025. O možnostih odpravljanja ovir smo se pogovarjali z Janezom Antolincem iz Zavoda Brez ovir.

KULTURA

Na prvi pogled je igralec, lutkar in režiser Robert Waltl videti vesel, na drugi resen, potem prijazen, pozoren in kot sanjač, a ne živi v oblakih, neprestano snuje nekaj novega, in to tudi udejanji. Veliko pozornost je vzbudil pred leti kot soustanovitelj Mini teatra. Ali bo gledališče sploh preživelo, smo se takrat spraševali. Pa je. Že 25 let nas prijetno preseneča z zanimivimi dogodki.

Novo sezono so že začeli s predstavo Dolgega dneva potovanje v noč ameriškega dramatika Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana z imenitno igralsko zasedbo, med katerimi sta tudi Marko Mandić in Alma Prica. Kaj pa spomini na preteklo sezono? »Uspešna je bila. Zato mi dovolite malo statistike: uprizorili smo sedem premiernih predstav, odigrali 184 ponovitev, 73 predstav izvedli na gostovanjih po Sloveniji in v tujini, naše predstave si je ogledalo skoraj 25.000 obiskovalcev. V okviru vizualnega programa smo postavili svetlobno instalacijo Marka Požleba Holly Hell, v Bežigrajski galeriji razstavo Od skice do lutke, na Borštnikovem festivalu pa Razstavo #2 Mini teater 25 let. Organizirali smo tudi 9. mednarodni festival Hiša strpnosti – Hiša drugih ter številne koncerte, promocije knjig, filmske projekcije, predavanja, delavnice in praznovanje Dan križevniškega soseda.«

Ljubke plišaste igrače lahko skvačkamo tudi sami, tako kot jih je naredila 12-letna Meta. 

Potrebujemo: 2 klopki mehke plišaste preje različnih barv, skupaj približno 100 g, kvačko št. 6, polnilo za igrače, debelejšo šivanko za volno, par oči za igrače premera 10 mm, označevalce petelj.

Izdelava 

Glava. Prvi krog: v slepo petljo naredimo 6 gostih petelj (v nadaljevanju GP), oznako postavimo na prvo GP. Kvačkali bomo v spirali brez zaključevanja krogov. Drugi krog: v vsako petljo iz prvega kroga naredimo po 2 GP = 12 petelj. Oznako si v vsakem krogu prestavimo na prvo petljo. Tretji krog: v prvo petljo naredimo eno GP, v naslednjo dve GP. To ponavljamo do konca kroga = 18 petelj. Četrti krog: 2 x eno GP, 1 x 2 GP, ponavljamo do konca kroga = 24 petelj. Peti, šesti in sedmi krog kvačkamo po eno GP v vsako petljo.

Preverite, ali je vaša sliva okužena z zelo nevarno boleznijo, in hitro ukrepajte. Predstavljamo pet sort sliv, ki so odporne proti šarki, so manj dovzetne za monilijo, rjo ter druge težave in jih lahko sadimo povsod v Sloveniji. 

Virus šarke je najbolj nevarna karantenska bolezen. S sajenjem odpornih sort sliv preprečujemo širjenje te bolezni na breskve, nektarine, marelice, mandlje in neodporne sorte sliv in češpelj. Okuženo drevo dokaj hitro propade. Če je okuženo, ga je treba čim prej odstraniti z vrta ali nasada in posaditi novo, zdravo in odporno rastlino. Predlagamo, da posadite več različnih sort in si tako zagotovite zdrav pridelek sliv od septembra do oktobra. Vse sorte, ki jih priporočamo, gredo od koščic in jih uvrščamo med češplje. 

Prenovljeni grad Podčetrtek

Občina Podčetrtek je po desetletjih propadanja odprla prenovljeni grad Podčetrtek, ki ga je kupila leta 2020. Obeta si, da bo prostor poleg ohranjanja zgodovine postal tudi pomemben element kulturnega in turističnega razvoja kraja, lokalne prepoznavnosti in gospodarstva. Grad je dobil ime po četrtem dnevu v tednu, ko je tam potekal sodnijski in tržni dan. Obnovi so dodali dve novosti, in sicer Grajsko pot in Doživetje grajskega razgleda, razvili so nove turistične produkte: interaktivno doživetje Četrtkova sodba, opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno AR opazovalnico ter dva za zdaj še potencialna turistična produkta (Grajska pojedina in Grajska poroka).

Svetloba, naravna in tudi umetna, je gradnik v arhitekturi in notranji opremi. Ne vpliva le na dobro vidnost, ampak tudi na videz in dojemanje prostora ter predvsem na počutje v njem. Prijetno osvetljen prostor je podlaga za želeno počutje.

Neprimerno osvetljeni prostori (bleščava, preslaba ali premočna svetloba, nepravilno nameščena svetila in tudi neosvetljeni deli prostora) pa lahko dosegajo ravno nasprotne učinke: slabo počutje in celo nemir. Za starejšo osebo je primerna osvetlitev pomembna tako za branje ali druge dejavnosti kot varno gibanje v stanovanju in hiši, prav tako pri dostopu do hiše in vhodnih vrat. Paziti moramo na neprimerno bleščavo, ki slepi. Na kratko spoznajmo nekaj o svetlobi, da bomo lažje razumeli in tako izbrali primerna svetila ter seveda sijalke.

Mirko Polutnik se je po poroki iz Celja preselil v Vitanje, kraj sredi pohorskih gozdov. Njegova glasbena pot je bila tesno povezana z ansamblom Celjski instrumentalni kvintet (Cik), ki sta ga zbrala pevec in humorist Marjan Roblek ter harmonikar Ciril Vrtačnik. Kmalu po ustanovitvi se je ansambel preselil v Ljubljano in tam deloval pod imenom Dobri znanci. Tako je Cik nekaj časa miroval, leta 1965 ga je s pomočjo glasbenikov iz Celja ponovno zbral trobentač Milan Djakušić, leta 1972 pa se jim je pridružil Mirko na harmoniki, ki je kasneje tudi prevzel njegovo vodenje. 

Avtomobilizem

Otrok naj v avtomobilu sedi na najbolj varnem sedežu in naj ima pred seboj dovolj prostora. Le sistem isofix za pritrditev otroškega sedeža ni dovolj. Otroški sedež je treba izbrati glede na starost in velikost otroka ter tudi glede načina vpetja v vozilu.

Še pred štiridesetimi leti je bilo povsem samoumevno, da potniki v avtomobilu niso bili pripeti z varnostnimi pasovi. Takrat je otrok, ki je lahko že samostojno stal, običajno imel svoje mesto zadaj med obema sprednjima sedežema, od koder je lepo videl na cesto, ni mu bilo slabo in ni sitnaril. Bolj zavedni so manjšega otroka potisnili v sedež, ki je bil s hrbtom zataknjen na naslonjalo zadnje klopi, ki pa ga seveda ni varoval.