Ali ste vedeli, da kavna usedlina ne ustreza polžem in jih učinkovito odvrača? Hladno kavo redčimo z vodo in z njo škropimo proti ušem. Kavna usedlina je tudi odlično domače gnojilo za vrt in rože, lahko pa jo uporabimo tudi kot zastirko.

Okrog posameznih sadik solat, zelja in drugih vrtnin lahko naredimo obroč iz tekoče kavne usedline in tako oviramo pohod požrešnih polžev. Polžem kofein, ki moteče deluje na njihov živčni sistem, ne ustreza, zato se ga izogibajo. Najbolje deluje, če ne dežuje, saj se v tem primeru ne redči in izpira. Večje količine suhe kavne usedline lahko posipamo po mejnih območjih zelenjavnega vrta in polžem preprečimo dostop na vrt. Polži se največkrat zadržujejo v visoki travi, pod grmovnicami in gostim rastlinjem.

Pogost škodljivec na domačem vrtu je bramor. Precej velika in lačna žuželka, ki hitro uniči naš pridelek. Če se ga hočemo znebiti, je pomembno bramorja uničevati vsako sezono.

Bramor je nevaren prav vsem rastlinam tako na zelenjavnem vrtu kot tudi na okrasnih gredicah. Prehranjuje se s koreninami, koreni, gomolji, kalčki in tudi mladimi listi. Največkrat se zgodi, da rastline popolnoma uniči, in jih lahko samo še zamenjamo z novimi. Najraje se zadržuje in povzroča škodo v zemlji, ki je gnojena z domačim nepresejanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Njegovo prisotnost opazimo po preritih gredah, obgrizenih ali popolnoma pojedenih koreninah, gomoljih ter značilnih manjših rovih. Ti rovi so za prst veliki in lahko vodijo po vsem vrtu.

Vrt

Zaradi neurij z vetrom in točo grozijo poškodbe sadnemu drevju in vrtninam: stolčeni in polomljeni listi, polomljene veje, poškodovani plodovi. Vse to so poleg suše, toplote in vlage idealni pogoji za razvoj bolezni. Kaj lahko storimo?

Toče se ubranimo s protitočnimi mrežami, če jih nimamo, imamo na razpolago zelo dober preparat Regenerin. Z njim rastline in listje poškropimo tri- do štirikrat na vsakih pet dni. Če je toča listje popolnoma stolkla in so ostala samo stebla, pa rastline z Regenerinom zalijemo od tri- do petkrat na vsakih pet dni. V tem primeru je lahko pripravek nekoliko močnejši, vendar ne pretiravajmo. Če bomo dosledni, se bodo rastline, drevesca pa tudi trta obrasli. Že v dveh, treh tednih lahko pričakujemo nove poganjke.

V soboto, 21. septembra 2024

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana

Ob 6. uri odhod avtobusa iz Maribora. Možnost vstopa v Celju in Ljubljani. Vožnja po gorenjski avtocesti na avstrijsko stran do regionalne prestolnice Celovec. Ogledali si bom stari del mesta, ki z baročno mestno hišo, glavnim trgom in stolno cerkvijo nakazuje na bogato zapuščino preteklih stoletij. Severno od Celovca do Svetega Vida na Glini se razteza Gosposvetsko polje, ki je že več kot 2000 let prometno in naselbinsko središče Koroške. Naredili bomo postanek za ogled vojvodskega prestola, na katerem je novoustoličeni karantanski knez podeljeval fevde. Potem se bomo odpeljali proti Vrbskemu jezeru do polotoka Maria Wörth. Še pred 18. stoletjem je bila gladina Vrbskega jezera višja in je bil današnji polotok v resnici otok. Vkrcali se bomo na ladjico in zapluli do mesteca Poreče. Naš izlet bomo zaključili ob topli malici na slovenski strani meje.

 Kultura

Samo da ste spet prišli, je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišijo potujoči knjižničarji, ko se ustavljajo na postajališčih tudi v najodročnejših krajih. Bibliobus je res posebna knjižnica – na kolesih, deluje v utesnjenem prostoru in omejenih časovnih okvirih, vendar ima vse, kar imajo velike.

Predvsem pa so nekoliko posebne potujočnice in potujočniki, kot si rečejo sami. Ne le da bralcem, ki zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov ne morejo obiskovati klasičnih knjižnic, vsakih nekaj dni ali tednov pripeljejo novo zalogo knjig in drugega knjižnega gradiva, voznik in knjižničarka (to sta najbolj običajen par v bibliobusu) z obiskovalci tudi spleteta tesne vezi, ki se ohranjajo skozi generacije. Potujočim knjižnicam, ki delujejo kot enote splošnih knjižnic, je bilo precej več pozornosti kot običajno namenjene sredi maja, ko sta v Ljubljani potekala Festival bibliobusov in mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še predstavniki še iz 11 evropskih držav. To je bila tudi priložnost, da si ogledamo slikovite tovornjake, avtobuse ter kombije, prirejene v bibliobuse in poslikane s simpatičnimi ilustracijami in slogani. In da slišimo, kako si knjige poiščejo pot do bralcev, kadar bralci ne morejo do njih.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Videti je res kot bolj ali manj debelo steklo, čeprav je smola. Pravzaprav glazurna ali epoksidna smola. Če boste v trgovinah s programom za ustvarjanje ali v večjih trgovinah, kjer prodajajo barve in lake, poiskali epoksi smolo za prozorne odlitke, ste že na pravi poti, da vam uspe kaj podobnega. Če ste začetniki, izdelajte najprej manjše izdelke – podstavke za kozarce, pladnje, obeske za verižice in ključe … Prvič morda ni modro tvegati in vliti kar jedilno mizo ali celo atraktivne prozorne zunanje stopnice, kar je sicer moja že dolgo tleča želja. Pred uresničitvijo tako smele ideje je le treba upoštevati več dejstev, epoksi material tudi ni poceni.    

Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz junija 1974.

- Na desetem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Zvezni republiki Nemčiji, je prvič nastopil Slovenec. To je bil Branko Oblak v dresu Jugoslavije, ki je dosegla sedmo mesto.

 - Uspavanka za mrtve vagabunde Mojmirja Sepeta (glasba) in Franeta Milčinskega (besedilo) ter v izvedbi Majde Sepe je na festivalu Slovenska popevka prejela kar štiri nagrade.

Reportaža

Po zadnjem pristanku v tajski prestolnici Bangkok sem bil odločen, da si tokrat namesto morskih obal privoščim spoznavanje hladnejšega, a še vedno toplega severa. S prvim jutranjim vlakom sem zapuščal kaotično velemesto. Vožnja se je začela nadvse spodbudno.

Ne zaradi udobja, saj je bila vlakovna kompozicija primerljiva kakšni starejši izvedbi Slovenskih železnic. Vlaki se namreč z glavne železniške postaje zelo počasi prebijajo skozi gosto naseljena predmestja, kjer stanovanjske zgradbe segajo skoraj do železniških tirov. Tako se je bilo mogoče čuditi pisanemu živžavu ob tirih, ki sta ga v dobri uri zamenjala pomirjajoče zibanje vagona in pokrajina, prepredena z obdelanimi polji.

Mala šola digitalizacije

V zadnjem prispevku Male šole digitalizacije smo se dotaknili področja digitalnega ali e‑bančništva ter naslovili različne stereotipe, povezane z uporabo spletne ali mobilne banke. V tokratnem prispevku pa bomo obravnavali različne vidike varnosti in osnovnih vodil, ki jih priporočamo uporabnikom e-bančnih storitev.

 Stereotipna mišljenja v splošnem nastanejo zaradi slabih izkušenj pri uporabi določenih storitev, ki seveda niso nujno vedno povezane s področjem osebnih financ. Verjetno je že vsak od nas imel kako slabo ali neprijetno izkušnjo pri uporabi javnih storitev. Neprijetne izkušnje pa hitro povzročijo različne strahove, zato ni nič čudnega, če smo ob prvem stiku z uporabo storitev digitalnega bančništva bolj zadržani.