Bolj ko se bliža pomlad, bolj se razveselimo vsakega toplega sončnega žarka. Narava se začne prebujati iz zimskega spanja, barve pa postopoma vračajo energijo in optimizem v naš vsakdan. Ni lepšega kot opazovati cvetoče rastline, polne živahnih odtenkov, ki preobrazijo okolico. Prav pri rastlinah lahko najdemo neizmeren vir navdiha, ki nas opominja na moč življenja in neprestano lepoto narave.

Rastline, ki jih lahko prve posadimo ali uporabimo za zasaditev cvetličnih nasadov, imajo skupno lastnost, da dobro uspevajo tudi pri nižjih temperaturah.

Vsa semena ne kalijo enako uspešno, če so starejša od treh let. Ali ste vedeli, da je treba preveriti tudi energijo in hitrost kalitve semena? Test je preprost in poceni način za ugotavljanje kakovosti semena pred setvijo. V zamrzovalniku lahko seme ostane več let in potem uspešno kali.

Test kalivosti vam pomaga optimalno izkoristiti semena zelenjave, cvetlic, zelišč, ki jih še imate na zalogi, februarja je še čas, da ga opravite. Starost semena je pomemben dejavnik uspešnosti kalitve, zato naj seme ne bo starejše od treh let. Za kalilni test potrebujete globok krožnik ali plastično embalažo za živila, papirnate brisače, seme, vodo in folijo za živila. V posodo dodate nekaj plasti papirnatih brisač in želeno količino semen. S pršilko popršite površino s semeni in posodo pokrijete s pokrovom ali plastično folijo, ki jo...

Potopisna reportaža

Na Santorini se odpravljata pozimi, pa kaj ni to poletna destinacija, so naju spraševali sorodniki in prijatelji, ko sva naznanila, da bova praznike in konec starega leta preživela na tem grškem otoku. A na prvi pogled nekoliko nenavadna odločitev se je izkazala za pravilno. Eden najbolj turističnih otokov v Egejskem morju, ki me sploh ne mika v svoji poletni preobleki, sva občutila točno tako, kot sva želela – spokojno in brez nepopisne gneče, ki vse bolj uničuje njegovo romantično podobo.

Dobre stare viže

Ansambel si je ime nadel leta 1965 v povezavi s hmeljarstvom v njihovi Savinjski dolini. Zbral jih je trobentač Vili Ograjenšek, ko je prišel od vojakov. Leto kasneje so se prijavili na nastop v priljubljeni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš, malo zatem so sodelovali še v oddaji Ansambli tekmujejo in zmagali z valčkom Češnjev cvet. Šest desetletij je že od njihovih začetkov, a še danes radi zaigrajo in zapojejo.

Ko so se spoznali z glasbenim urednikom Radia Ljubljana Borisom Kovačičem, so na njegovo pobudo nastale štiri skladbe. Vili Ograjenšek jih je zložil in zanje napisal besedila, posneli so jih v Studiu 14 ljubljanskega radia in leto kasneje so izšle na prvi mali plošči. Tedaj so bili v zasedbi harmonikar Slavko Štajner, Ludvik Kos, ki je igral na kontrabas in bariton, klarinetist Alfonz Lesjak, trobentač Vili Ograjenšek, kitarist in pevec Jože Rogel ter pevka Ivanka Kadenšek. Harmonikarja je po enem letu zamenjal Ivan Zalokar, kmalu zatem pa je kitarist postal Pavle Knez.

GREMO NA IZLET

V soboto: 8. marca 2025

Vstopna mesta: Ljubljana, Nova Gorica, če bo dovolj prijav tudi Maribor, Celje in Novo mesto.

Odhod avtobusa z obračališča mestnega prometa na Dolgem mostu v Ljubljani ob 7. uri. Peljali se bomo proti Italiji mimo Portogruara do mesteca Pordenone. Obiskali bomo sejem cvetja in vrta Ortogiardino, ki je znan po domiselni tematski in strokovni razporeditvi paviljonov (angleški parki, tropski nasadi, gaj …). Mogoč bo nakup sadik sadja, jagodičevja, okrasnih rastlin, lončnic, vrtne opreme, literature. Popoldne se vračamo proti Sloveniji, kjer bo na Goriškem lahko postanek za večerjo (doplačilo). V Ljubljano bomo prišli v večernih urah.

Kultura

Pokrajina ob mejni reki Kolpi s svojo neokrnjeno naravo in trdoživimi prebivalci je (bila) navdih mnogim umetnikov, tako akademsko izobraženim kot talentiranim samoukom.

Matija Glad (1912–1995) je bil rojen v Banji Loki. Po vojni je bil zaposlen kot hišnik v Šeškovem domu v Kočevju. Istočasno je deloval tudi kot odrski mojster, igralec, lutkar, administrator in celo režiser tamkajšnjih predstav. Bil je priznan kipar naivec, učenec Staneta Jarma, v lesu je upodabljal kostelske ljudi. Njegova hčerka Nada Štajduhar je Pokrajinskemu muzeju Kočevje podarila 43 lutk, lutkovno gradivo in priznanja, ki jih je hranila po njegovi smrti.

Izlet 

Goričko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko, med Muro in Rabo. Tukaj, natančneje v občini Rogaševci, je najvišji vrh Prekmurja 418 metrov visok Sotinski breg ali Kugla oziroma prekmurski Triglav, kot se radi pohvalijo domačini.

Goričko sicer obsega ozemlja občin Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci. Turisti te kraje tudi najpogosteje obiskujejo.
Sotinski breg se ponaša s 17-metrskim razglednim stolpom, od koder je razgled na severovzhodni del Slovenije, ob lepem vremenu pa pogled zajame tudi dele Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Lesen stolp je pred leti zagorel, a je občina zgradila novega, vrh pa je tudi lepo opremljen z informativnimi tablami, tam je tudi avtomatska vremenska postaja. Do stolpa je mogoče priti peš ali s kolesom, tudi z avtom, najlažji dostop je iz obmejne vasi Sotina v smeri Kugle. Sotinski vrh je tudi del Pomurske planinske poti, ki se začne v vasi Serdica in pelje čez Serdiški ali Rdeči breg, pot je lepo označena. Do Sotinskega vrha vodi tudi označena turistična geološka učna pot s 365 stopnicami.

Moda pletenja puloverjev in jopic od zgoraj navzdol me je čisto zasvojila. Verjetno predvsem zato, ker je z zadnjo zaključeno vrsto izdelek gotov, nobenega čakanja na »ugodno vreme« za šivanje skupaj, kar bi znalo včasih podaljšati zaključek za kakšen teden ali dva.

Kar nekaj puloverjev sem že spletla od zgoraj navzdol, brezrokavnika se pa še nikoli nisem lotila. Pa sem poskusila še to. Pred vami so navodila za preprost brezrokavnik, ki ga začnemo plesti zadaj pri vratu, širimo za ramena, nasnujemo na ramah oba sprednja dela, pod pazduho vse tri dele združimo in pletemo do želene dolžine.