Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Dopust na Ižu je oddih za dušo

    Prosti časoktober '08

    Jožica Hribar

    Zanimivi_kraji_Iz_maliPoletni in zgodnje jesenski dnevi so čas dopustov. To je čas, ko smo zaradi lenobnega razpoloženja bolj sproščeni, zato se veliko laže predamo procesom, ki pripomorejo k naši osebnostni rasti. V tem času se z lahkoto prepustimo naravi - morju, soncu, svežemu zraku in zdravilnim rastlinam, da nas napolnijo z novimi energijami. Vse to najdemo na otoku Ižu.

  • Paradiž za kupce in podjetnike

    Prosti časjunij '10

    Paradiž za kupce in podjetnike

    Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža, in to tako zaradi pestre izbire, kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo zlasti v primerjavi s sosednjima državama. Privlačne pa so tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je eni od najmanjših, a najstarejših držav na svetu uspelo ohraniti na zemljevidu Evrope.

    Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 kvadratnih metrov gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, od tega je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub zaostrenim življenjskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini živijo dobro predvsem zavoljo trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega je država davčna oaza za številna evropska podjetja, ki imajo tu uradno svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.

  • Silni Šilentabor na šilasti gori

    Prosti časjunij '10

    Silni Šilentabor na šilasti gori

    Eden najbolj izrazitih razglednih gorskih balkonov na Notranjskem, lahko bi rekli tudi nad Primorsko, štrli domala navpik nad Narinom, umaknjenim dva kilometra od glavne ceste Pivka-Ilirska Bistrica. To je legendarni Šilentabor ali uradno Tabor nad Knežakom. Višava je dostopna bodisi po strmih kolovozih in stezah iz Narina bodisi po ozki, asfaltirani cestici z Zgornje Pivke iz Zagorja, vasi ob cesti Pivka-Knežak-Ilirska Bistrica.

    Šilentabor (751 m), vasica s petimi domačijami, naj bi svoje ime dolgovala šilasti gori, na kateri stoji. Pesnik Miroslav Vilhar, ki je domoval spodaj v Zagorju (tu je nastala njegova pesem o zagorskih zvonovih!), pa je menil, da imenu kraja botruje "silno silen" grad, kakršen je nekoč stal na vrhu.

  • Prepletanje kit

    Prosti časseptember '10

    Prepletanje kit

    Fantiči in dekliči bodo navdušeni nad puloverjem s kapuco, na katerem se prepleta šest različnih vzorcev kit.

    Velikosti: 5, 6 in 7 let. Opisi za 5 in 7 let so v oklepajih. Kjer je napisana samo ena številka, velja za vse tri enako. 

    Potrebujemo: 300 g modre volne; pletilke št. 3,5 in 4; pomožno pletilko št. 4; kvačko št. 2,5; osem lesenih gumbov.

    Vzorci. – Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje. Desna kita (na 4 petljah): 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5. vrsta: 4 petlje desno križamo (2 petlji prenesemo na pomožno pletilko za pletenje, 2 desni petlji, desno popletemo preneseni petlji). 7. vrsta: ponavljamo od 1. vrste. Leva kita (na 4 petljah) 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5.

  • Živali v vlogi lastnine

    Prosti časseptember '10

    Živali v vlogi lastnine

    S staranjem se pri ljudeh postopoma kaže čedalje večja navezanost na življenjski prostor, lastnino, ideje, ljudi in tudi na hišne živali. Starejši ljudje z leti ne želijo več zapuščati svojega doma, ga osveževati in spreminjati, njihova bivališča zato leta in leta ostajajo povsem enaka. Raziskave kažejo, da so pohištvo, dekorativni predmeti, fotografije, knjige, nakit, televizija in hišni ljubljenčki najbolj cenjeni predmeti, s pomočjo katerih starejši ljudje obujajo minule dni.

  • Prednosti jesenskega sajenja

    Prosti časseptember '10

    Prednosti jesenskega sajenja

    Zelnate rastline so, kar zadeva čas presajanja, manj občutljive kot lesnate, a pri teh je koristno, da nekoliko razmejimo zahteve listavcev in iglavcev. Klasičen

    čas za sajenje in presajanje lesnatih rastlin je čas počitka, torej tedaj, ko so najmanj občutljive za tako korenit poseg v njihovo življenje. To je nekako od konca poletja do zgodnje pomladi.

    Listopadno rastlinje lahko praviloma brez škode zmotimo šele, ko odvrže liste. Nekoliko drugače je z iglavci, ki imajo vsi po vrsti nekaj svojih posebnosti in drugačnih presajevalnih zahtev. Sadike iglavcev iz drevesnice naj bi vedno imele dobro izoblikovano koreninsko grudo, ki nastane z večkratnim presajanjem mlade rastline. Korenine se zgostijo tudi pri gojenju v posodah, pri kontejnerski vzgoji. Druga posebnost je, da pri zimzelenih iglavcih rastejo najtanjše koreninice tudi še takrat, ko je nadzemna rast že končana, a tudi pomladi se...

  • Veliko več kot »klasika«

    Prosti časseptember '10

    Veliko več kot »klasika«

    Steklene površine zastiramo na različne načine. Mnogi se še vedno odločajo za klasično kombinacijo nabranih lahkih, prosojno zastiralnih ter težkih, zatemnilnih ali le dekorativnih zaves. Vendar so te zavese »klasične« le po imenu, saj so zanimivih krojev in iz sodobnih materialov, da raznovrstnosti barv in vzorcev sploh ne omenjamo.

    Sodobna okna so dovolj izolativna, tako da so notranje zavese izgubile vlogo pri zmanjševanju vdora hladu ali vročine v prostor. Tudi za zastiranje pogleda, zatemnitev in senčenje uporabljamo raje učinkovitejša sodobna senčila, kot so žaluzije, roloji in rolete ter podobno. Strogih pravil pravzaprav ni več in v ponudbi lahko vsak najde kaj zase. Na sejmu HEIMTEXTIL v Frankfurtu so kot vsako leto predstavili nove smernice za tekstilno opremljanje prostorov.

  • Cvetni prah za zdravje in vitalnost

    Prosti časseptember '10

    Cvetni prah za zdravje in vitalnost

    Poleg medu, katerega lastnosti smo predstavili v prejšnji številki, so zelo koristni tudi drugi čebelji proizvodi, denimo propolis, matični mleček in cvetni prah.

    Cvetni prah predstavljajo moške oplojevalne celice rastlin cvetnic in je pri vsaki rastlinski vrsti drugačen, lahko rečemo, da podobno kot DNK pri človeku. Potrebujejo ga mlade čebele za svoj razvoj.

    Pri letanju s cveta na cvet čebele drobna zrnca prahu lepijo s slino, nektarjem ali medom, pri čemer prah bogatijo z svojimi encimi. Med letom se očistijo in s pomočjo glavnička in »majhne stiskalnice« cvetni prah spravijo na zadnje noge in ga tako prinesejo domov. Da bi nabrale med, čebele odletijo tudi do štiridesetkrat na dan, za nabiranje cvetnega prahu pa le do štirikrat na dan. Cvetni prah čebele znosijo v celice, jih napolnijo do dveh tretjin in nato zaprejo z medom, da se ne pokvari. V zaprti celici shranek fermentira s pomočjo mlečnokislinskih bakterij. Če ga izkopljemo iz celic, mu rečemo izkopanec, ki je najboljše kakovosti, ima pa visoko ceno in ga je stežka dobiti.

  • Poletje vabi v naravo

    Prosti časjulij '10

    Poletje vabi v naravo

    Na deželi nas razveseli pogled na marjetice in mak, ob morju nas prevzame omamni vonj cvetoče sivke. V prijetni senci na domačem vrtu ali balkonu pa se sprostimo ob kvačkanju.

     

    Ljubek okras

    Tudi pikapolonici je všeč ljubek prtiček, ki se lepo poda k stilskemu in tudi k modernemu pohištvu.

    Velikost: premera 23 cm.

    Potrebujemo: 40 g belega bombaža, primernega za kvačko št. 1,25 ali 1,5.

  • V družbi je hrana okusnejša

    Prosti časjunij '10

    V družbi je hrana okusnejša

    Znano je, da so starejši ljudje manj osamljeni, če so v družbi živali, manj znano pa je, da imajo v tem primeru tudi bolj disciplinirane prehranjevalne navade kot tisti, ki živijo sami. Ni bolj samotnih trenutkov, kot je čas prehranjevanja, zato se mnogi izogibajo rednim obrokom.

    Angleška raziskava iz leta 1993 je pokazala, da si le 57 odstotkov starejših ljudi kuha. Redno prehrano najhitreje opustijo vdove, saj jim kuhanje ne predstavlja več izziva, sledijo pa vdovci, ki ne znajo kuhati ali sploh ne vedo, kaj radi jedo. Osamljeni ljudje najprej posežejo po že pripravljeni in zamrznjeni hrani, pozneje pa kar po pločevinkah. Izbiro jim omejujejo tudi visoke cene osnovnih živil in težavno odmerjanje količin za eno osebo. Pogosto si hrane sploh ne postrežejo na krožniku in ne sedejo za mizo; jed použijejo kar iz embalaže, sloneč ob oknu ali pred televizorjem.

  • 1
  • …
  • 247
  • 248
  • 249
  • 250
  • 251
  • …
  • 256
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 12, december 2025

    Št. 12, december 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    S hitrim posredovanjem krepimo zaupanje ljudi Idealen bo svet, v katerem humanitarne organizacije ne bomo več potrebne, se pa bojim, da do tega ne bo prišlo, poudarja mag. Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa...

    Z oranžnimi jedmi preženemo otožnost  Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo.

    Vse manj zlata v zobeh Če starejša oseba pred ogledalom odpre usta, bo verjetno v saniranih zobeh odkrila kakšno temno zalivko ali z zlatom preoblečen zob. Amalgam se je za plombiranje...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov