Venček, ki ga na prvo adventno nedeljo obesimo na vhodna vrata ali postavimo na mizo, lahko z malo truda naredimo sami. Klasične zelene venčke lahko nadomestimo z nekoliko drugačnimi.

Beli venček za na vrata
Slamnat obod ovijemo v trak, nanj pa pritrdimo dva storža, ki ju prej pobarvamo, vejice ciprese ali katero drugo zelenje in prilepimo še zvezdice, ki smo jih naredili iz bele DAS mase.

Naravni venček
Za obod venčka na poljubno velikost zvijemo veje breze (ali druge veje, ki so dovolj mehke, denimo zvita vrba, srobot), na spodnji del dodamo zelenje, okrasno pentljo, lubje, dekorativne zvezdice in angela za piko na.

Praznični čas zaznamujejo različne šege, navade, obredi in verovanja. Pa tudi različni simboli za srečo, kot so rdeče mušnice, škrati, štiriperesne deteljice, dimnikarčki, prašički, zvončki, angelčki, svečke, zvezdice, podkve, pikapolonice in podobno. Uporabimo jih pri izdelavi voščilnic, dekorativne embalaže in za okrasitev doma, praznične mize ali jelke.

Z nekaj izvirnosti in iznajdljivosti si v našem domu pričaramo toplo, praznično ozračje. Adventni venček in koledar lahko kupimo ali pa ju izdelamo sami. Enako velja za jaslice in božični venček, ki ga obesimo na vhodna vrata. Obdarovanje je nepogrešljiva sestavina praznikov. Vendar ne pretiravajmo pri tem, saj je bistven dober in iskren namen. Izvirna darilca za bližnje lahko izdelamo sami. Položimo jih pod božično drevo, novoletno jelko ali pa na posebno mizico, omarico ali polico, ki jo skrbno okrasimo.

Jesenski dnevi, ko narava zablesti v najlepših barvnih odtenkih, ponujajo veliko možnosti za lepe sprehode. Tokrat se bomo podali na Stenico (1091 m), najvišji vrh v grebenu Male gore, ki ga razdvajata tesni reke Hudinje na zahodu in potoka Tesnice na vzhodu, v vzhodnem podaljšku Karavank. Če gledamo greben z južne strani, vidimo, da leži med Paškim Kozjakom na severozahodu, Konjiško goro na jugovzhodu, Pohorjem na severu in Celjsko kotlino na jugu oziroma v trikotniku krajev Frankolovo-Vitanje-Stranice.

Rastline po navadi rastejo iz zemlje, iz prsti, včasih iz peska ali pa jim vse potrebno zagotavlja kar voda. V okrasnem vrtnarstvu pa so pomembna posebnost priraslike ali epifiti, rastline, ki se oprijemajo drevesnih debel. Po svojih življenjskih zahtevah so jim zelo podobni litofiti, ki pa imajo kamnito podlago. Priraslikam je za preživetje dovolj skromna peščica humusa ali še manj, saj poznamo vrste, ki dejansko živijo od zraka in zračne vlage ter od tistega kar se po naključju ulovi med njihovimi poganjki.

Nameravate kupiti nov mobilni telefon, pa ne veste, kateri bi bil za vas najbolj primeren? Najbrž se tudi sprašujete, kakšne so razlike med posameznimi mobilnimi telefoni in na kaj vse morate paziti, preden si kupite novega. Pa še – kakšna je razlika med 'klasičnimi' in 'pametnimi' mobilnimi telefoni. Pametni telefoni so 'pametni' zaradi operacijskega sistema, ki ga uporabljajo, to pa je osnovni program, ki poganja in omogoča uporabo funkcij na telefonu. Pametni telefoni lahko uporabljajo različne operacijske sisteme.

Za starejše sta varnost in enostavnost ogrevanja zelo pomembni. Enako pomembni so še energijska učinkovitost in prijaznost do okolja ter seveda stroški. Prijetno počutje v domu poleg ogrevanja soustvarjata hlajenje in čiščenje zraka. To omogočajo sodobni kombinirani sistemi. V večstanovanjski hiši ima lahko vsako stanovanje svoje etažno ogrevanje, tudi v enodružinski hiši je odločitev o načinu ogrevanja prepuščena lastniku. S preverjanjem delovanja celotnega ogrevalnega sistema, z rednim vzdrževanjem in s čiščenjem pravočasno poskrbimo za...

Nedvomno je Francija turistično ena najbolj zanimivih in obleganih držav sveta. Poleg Francoskih Alp, Pariza, znamenitih pokrajin in Azurne obale, je izredno priljubljena in atraktivna tudi francoska atlantska obala. Le kdo še ni slišal za Normandijo, Bretanjo ali Biskajski zaliv in seveda za Rokavski preliv, ki se konča v Dovrskih vratih? A so prav slednja zavoljo gostega pomorskega prometa ter prometnih povezav z Veliko Britanijo turistično po krivici zapostavljena.

Ajdna (tudi Ajdna nad Potoki, 1046 m), drzni, zobati vrh, je skalni osamelec na južnem pobočju Stola v Karavankah. Izjemno razgledni vrh, tik pod njim na terasastem platoju pa so arheološke izkopanine prostrane starokrščanske naselbine.

Na Ajdni je bila v pozni antiki (okrog leta 476 n.š.), v času po razpadu rimskega imperija naselbina ajdov (ajd pomeni pogan, redko tudi velikan), ki je kot težko dostopna in naravno varovana višinska postojanka služila okoliškim prebivalcem, da so se umaknili pred migracijami germanskih in slovanskih plemen. Njihov življenjski prostor so zavzeli stari Slovani, ki so se pričeli v začetku 7. stoletja stalno naseljevati na tem prostoru.
O Ajdni je prvi pisal že Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Med arheološkimi izkopavanji so našli ostanke 25 zgradb, nekaj grobov, med njimi tudi ostanke zgodnjekrščanske cerkve. V stavbi poleg cerkve so odkrili 11 staroselskih skeletnih grobov s številnimi drobnimi najdbami posode, orožja, nakita, orodja in drugih malih predmetov, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj. Del poznoantičnega naselja je zaščiten in urejen za obiskovalce.

V Sloveniji divjih tulipanov ni; tudi tistim, ki so še najbolj sorodni svojim prednikom v naravi, ne rečemo divji, temveč botanični tulipani. To so sorazmerno malo požlahtnjene sorte za vrtni okras. Ker je v naravi znanih najmanj sto vrst, vse skrite dednostne lastnosti verjetno sploh še niso bile uporabljene pri vzgoji žlahtnih vrtnih sort. Teh pa je že toliko, da so jih morali razporediti v nekaj skupin, nastajajo pa še vedno nove, lepše in zanimivejše.

Skozi stoletja Dokazano pa je, da so na Srednjem vzhodu že od nekdaj gojili vrtne tulipane in povsem mogoče je, da so njihovi starši predvsem vrste Tulipa lanata, Tulipa clusiana, Tulipa stellata in Tulipa armena. Njihovo gojenje so od Perzijcev prevzeli Turki in od tod je šla zmagovita pot dalje v svet. Ime za tulipan zanesljivo izvira iz turščine, kjer pomeni tulbend ali turbanski trak. Jezikoslovci pa vseeno menijo, da bi to lahko bila le ljudska govorica, saj je prevod za tulipan v knjižni turščini in perzijščini lala, kar so prevzeli...