Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Izdelava adventnega venčka

    Prosti časdecember '09

    Zelene_Golob_Trznica

    Izdelava adventnega venčka je ustvarjanje lepote, pa naj bo nekaterim samo okrasen element, drugim florističen dokaz in izraz priznavanja adventa v cerkveni delitvi leta. Dandanašnji klasični adventni venčki so v glavnem izdelani iz podlage zimzelenega rastlinja, spletenega v krožnico, ki kaže na neskončnost. Najpomembnejši element so ob tem štiri sveče, pogosto rdeče barve, vse drugo so dodatki. Zelenje nas bodri v upanju, vse rdeče in bleščeče pa opozarja na radosti osrednjega decembrskega praznika. Za oblikovno pestrost lahko izdelovalec venčka samostojno ali kot dodatek uporabi vse naravne materiale, kot so storži, gole veje, najrazličnejši plodovi, mah in podobno.

  • Beograd – mesto z mnogimi obrazi

    Prosti časdecember '09

    Nas_izlet_Beograd
    V Beogradu sem preživela nekaj nepozabnih dni pri prijateljih, ki jih nisem videla več kot dvajset let. Vsak dan smo si privoščili sprehod ob reki ali po Kalemegdanu, znameniti trdnjavi sredi mesta, kjer je danes mestni park. S stare trdnjave je prelep razgled na mirni rokav Donave, Zemun in na Novi Beograd.

    V centru mesta, kjer sem živela, sem pogosto obiskala najstarejšo tržnico v mestu, Zeleni venac, bogato založeno z raznovrstno zelenjavo in sadjem. Primerjala sem cene z našimi in ugotovila, da je vse veliko cenejše kot pri nas, kar pa ni čudno, saj v Srbiji v povprečju zaslužijo od 200 do 300 evrov na mesec. Kilogram paradižnika stane od 40 do 50 dinarjev (za evro sem dobila 92 dinarjev), breskve in nektarine so bile prav tako po 50 dinarjev, grozdje od 70 do 80 dinarjev. Cene v Beogradu so nekoliko višje kot v manjših mestih, vendar so tudi plače v povprečju nekoliko višje. Učitelji, denimo, zaslužijo med 300 in 400 evri, pokojnine pa izplačujejo dvakrat na mesec, ker nimajo dovolj denarja za enkratno izplačilo.

  • Listopad brez dolgočasja

    Prosti časnovember '09

    Zelene_strani_Pampaska_trava

    Domači vrt ne bi smel pričakati zime, poln navlake in z obiljem raztresene nesnage. Pospravimo na kompost vse odmrle rastlinske dele. Zlasti ostanke lesnatih rastlin kar takoj sesekljamo in sekljance raztresemo po praznih površinah okrasnega vrta. Deževniki in drobnoživke bodo velik del ostankov že čez zimo reciklirali po najbolj naravni poti. Odpadlo listje, ki se ulovi po površini tal, naj tam kar ostane, če to ni ravno vrtna trata.

  • Skrita pot čez Hrušico in Goro

    Prosti časnovember '09

    Kam_Pogled_na_Cavn

    Vse več izletnikov trdi, da je vožnja po starih cestah, zdaj skoraj brez tovornjakov, lagodna, sproščena, varnejša, pa tudi pestrejša kakor dirkanje po avtocestah. Med potmi, na katerih pogosto srečujem "begunce" z avtocest, je tudi smer med Logatcem in Ajdovščino ...

    Po stari cesti sem se zapeljal iz Ljubljane skozi Vrhniko in oba Logatca do razpotja v vasi Kalce. Tam je nastavljena kažipotna past, katere namen je zvabiti popotnika na avtocesto. Na desno drži cesta proti Godoviču in Idriji, na levo proti Postojni, vmes pa je tudi odcep cestice, ki drži naravnost na zahod. Tabla obeta samo Podkraj, Ajdovščina, kamor pravzaprav pelje ta cesta (št. 621), pa je zamolčana. Po njej je do Cola 20 kilometrov (precej manj kot skozi Postojno!), dol do Ajdovščine pa še osem. Tudi če se peljete v nasprotno smer, je na Colu past: kažipot proti Ljubljani drži na levo v Godovič, prava smer pa je spet označena samo s napisom Podkraj. Cesta je zdaj asfaltirana ter tu in tam speljana na novo in marsikje razširjena; je pa seveda vijugasta, a na njej ni kakih prenapetih klancev. Cesta je zelo stara, saj je bila zgrajena pred 2000 leti.

  • Nostalgična prestolnica Argentine

    Prosti časnovember '09

    Reportaza_Argentina_La_Boca

    Argentinska prestolnica Buenos Aires ima svoj šarm, svojo dušo in predvsem prebivalce, ki so res predani mestu. Tisti, rojeni v eni izmed skoraj petdesetih mestnih četrti, ponosno pravijo, da so portenji. To je nekaj več kot biti zgolj Argentinec, vedo povedati. Ponosni so, da živijo v mestu, kjer je medicino študiral Ernesto Che Guevara, kjer so nekoč občudovali in sovražili Evo Duarte in kjer je svoje mojstrovine na travnatih igriščih razkazoval Diego Maradona.

  • Sezonski šopki in aranžmaji

    Prosti časoktober '09

    zelene_skleda_480Cvetje in zelenje iz domačega vrta ali nabrano na sprehodu ponuja obilo možnosti za sezonske polepšave bivanjskega okolja. Družimo jih z eleganco travnih bilk in vejicami tipično obarvanih listavcev. Listi se najlepše obarvajo takrat, ko so sončnim dnevom sledijo noči z nizkimi temperaturami. Smola je le v tem, da odrezane veje v zaprtih prostorih kmalu izgubijo lepoto, ki bi jo v naravi občudovali še nekaj dni.

  • Smokvica ali "figova vas"

    Prosti časoktober '09

    zanimivi_kraji_smokvica_480Avtohtono istrsko okolje, 33 domačinov, čreda koz, nekaj kokoši s petelinom na čelu, vaški plac s cerkvijo, figov drevored, za povrh pa še tradicionalna šagra kur en bot (kot nekoč). To je kratek, a slikovit oris vasi Smokvica v srcu koprskega zaledja. Očarljivo staro kmečko naselje se iz idilične spokojnosti, ki vlada pod Kraškim robom, predrami le zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ko se z opravkov, iz služb in šol vračajo njegovi maloštevilni prebivalci.

  • Sončna stran Irske

    Prosti časoktober '09

    Meje med Republiko Irsko in Severno Irsko nevedni tujec ne opazi niti ne občuti. Ločnica med zadnjim kosom britanskega imperija na otoku in drugim delom že lep čas ni fizično razmejena. Prva opazna razlika so le razdalje na prometnih kažipotih - Republika Irska uporablja metrski sistem (Severna Irska milje), zaradi česar je na tem delu otoka vožnja nekoliko prijetnejša. A tako kot v Veliki Britaniji tudi Irci vozijo po levi, čemur se je pač treba prilagoditi. Druga opazna razlika se razkrije v trgovinah.

  • Kimavec za cvet in plod

    Prosti časseptember '09

    Zelene_Kaktusove_dalijeŠe preden se bomo prav zavedli, bomo preskočili astronomsko ločnico jesenskega enakonočja in se vsak pri sebi zalotili ob ugotovitvi, češ kako hitro je minil čas zadnjega leta. September nam navzlic temu postreže z mozaikom lepote in radosti, s pridelki preteklosti. Prinaša pa tudi nekaj dela ob pričakovanju bodočih vrtnarskih zadovoljstev.

  • Po Loškem potoku v Čabar

    Prosti časseptember '09

    Loški potok je malo znan kotiček Slovenije, skrit je med gozdovi in planotami med Ribnico in Ložem, med Blokami na severu in dolino mejne Čabranke na jugu. Dolina je domala povsem suha, le tu in tam se pojavi kaka manjša ponikalnica, ki ima kratek tok in zanimive požiralnike.

    Prvi kraj v Loškem potoku so Retje v slikoviti kraški dolinici, kjer so izviri nekaterih potokov, ki se potem odmikajo na jug med naseljema Šegova vas in Loški Potok. Med njima se dviga Hrib, na katerem stojita dve cerkvi in je od njih lep razgled po dobršnem delu doline. Peljite se na vrh, saj je pot dobra; že zaradi pogrebov, ki ne gredo več peš, so jo morali urediti.

  • 1
  • …
  • 249
  • 250
  • 251
  • 252
  • 253
  • 254
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 11, november 2025

    Št. 11, november 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Hospic je prostor za žive Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v...

    Cepljenje lahko prepreči zaplete Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša.

    Za martinovo naj zadiši po domačem Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, po pečenki... V moji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceni.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov