Vsi imamo prostor, del omare ali podstrešje, kamor odlagamo stvari, ki so postale odveč, a jih ne želimo zavreči, stvari, ki jih uporabljamo le občasno ali tja odrinemo, ker se nam tisti trenutek ne da ukvarjati z njimi. Starejši in bolehni pa tudi nimajo moči, da bi stvari pospravili na mesto, in jih le odložijo v shrambo ali prazno sobo.

Pospravljanje in urejanje sta zahtevnejši opravili, a lepo vreme je lahko čas, da tudi tisti prostor, ki ga sicer raje ne pokažemo gostom, pospravimo in stvari razporedimo. Urejen prostor bo omogočal, da kasneje hitro najdemo tisto, kar iščemo. Mnogo stvari bomo ob pospravljanju verjetno zavrgli, ker jih ne potrebujemo več, druge razvrstimo, odstranimo ali drugače pospravimo in prostor bolje organiziramo. V stanovanjski hiši sicer neželene ali redko uporabljene stvari hitro najdejo svoj prostor v prazni sobi, kleti ali na podstrehi. V stanovanju pa je to težje. Opazimo lahko kramo na balkonih ali dodatne omare na njih, hitro se napolnijo kletne shrambe. V odlagališče se pri nekom spremeni celo garaža. Tudi pri nas že obstajajo ponudniki najema shranjevalnega prostora za začasno ali trajno shranjevanje. Tak plačljivi najem prostora verjetno pride prav bolj izjemoma, ko gre za shranjevanje pohištva ali vrednejših predmetov.

Vrt

Večina rastlin, ki jih največkrat srečujemo v Istri in Dalmaciji, ne izvira z mediteranskega območja, ampak so se zaradi odpornosti proti suši prilagodile podnebnim razmeram. Zaradi nezahtevnosti za vzdrževanje in njihovega atraktivnega videza so zelo priljubljene v parkovnih zasaditvah in okolici turističnih krajev, tudi na domačem vrtu se jih ne branimo.

Agave izvirajo s suhih in polsušnih območij Srednje Amerike in Mehike. Dve najbolj znani vrsti sta Agava americana in Agava mexicana. Ameriška ima velike sivozelene liste, ki so široki in imajo s trni nazobčane robove, nekatere sorte pa imajo robove mesnatih listov obrobljene z rumeno. Zraste do dveh metrov in po velikosti prekaša mehiško. Obe rastlini skrivata v mesnatih listih posebna tkiva, katerih sposobnost je shranjevanje vode za sušna obdobja. Iz nje pridelujejo agavin sirup.

Ali vas zanima, katera motika za odstranjevanje plevela na vrtu je najbolj uporabna? Dobra motika olajša okopavanje in omogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Vse več vrtičkarjev uporablja posebno ročno frezo za okopavanje medvrstnega prostora med rastlinami in nihajno ter rezalno motiko za kirurško natančno okopavanje.

Motika za plevel je najučinkovitejša, če jo uporabljamo redno in po močnejšem dežju ali globokem namakanju. Najbolje je, da okopavamo na vsakih deset dni, da se znebimo plevela že v začetku rasti. Vrtičkarji obožujejo motiko, ki omogoča delo brez bolečin in v pokončni drži. Ali ste vedeli, da nihajna motika okopava sedem- do desetkrat hitreje kot navadna motika? Rezalna motika pa omogoča kirurško natančno okopavanje. Nihajna motika Pepa ima zelo kakovostno in robustno rezilo, ki omogoča hitro in učinkovito delo.

Kultura

Ali lahko stari gradovi pripovedujejo nove zanimive zgodbe, ali so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

V zadnjem času nas vznemirjajo novice, da med najbogatejšimi zemljani prevladuje veliko zanimanje za gradnjo bunkerjev, ki naj bi jih zaščitili pred jedrsko vojno. Finska in Švica sta že zgradili zaklonišča za vse državljane, na veliko jih gradijo v Nemčiji. Sicer pa nas dolgočasi škatlasta arhitektura največjih trgovcev, ki gradijo tipske trgovine, ker je to najcenejše. Zato ne čudi, da ljudi spet zanimajo starodavni gradovi, kjer je bilo tipsko morda le to, da so bili obdani z jarki, ker so lastniki vedeli, da se morajo obraniti, in z velikanskimi vhodnimi vrati. Za vsak dvorec pa sta bili značilni svojska arhitektura in namembnost. V ohranjenih in obnovljenih slovenskih gradovih so večinoma razstavljene njihove zbirke, prirejajo razstave, koncerte, filmske večere, poroke, nekateri se ponašajo z imenitnimi restavracijami, vse je odvisno od njihove domišljije.

Dobre stare viže

Godec na harmoniko Franci Rajgl je doma na Kozjanskem, živi visoko na hribu v kraju Vetrnik, od koder je lep pogled na vse strani. Tam živita z ženo Eriko in pravi, da ne bi šel živet nikamor drugam. V družini so že od nekdaj radi prepevali, njegov oče je večkrat tudi kakšno zaigral, tako bolj za šalo kot zares, sam pa je začel igrati že pri petih letih. Sprva je imel manjšo harmoniko, kmalu pa so mu starši kupili takšno, da je lahko zaigral na prvi ohceti. Prvič pri desetih letih. 

Vrt začnemo pripravljati na jesen in zimo v drugi polovici avgusta in nadaljujemo v septembru. Za dober pridelek upoštevamo kolobar, ker bo zemlja le tako pripravljena na naslednjo sezono.

Jesenske solate bomo porabljali jeseni, saj smo jih sejali ali sadili že avgusta. Lahko vse do začetka septembra, seveda kot sadike. Zimske sorte solat pa so v tem času, torej v začetku jeseni, aktualne za vzgojo sadik in sejanje. Pozorni moramo biti na temperature, saj je september lahko kar topel mesec.

Do jeseni so mnoge gredice na vrtu izpraznjene in glede na prejšnje vrtnine se odločimo, ali bodo primerne za vzgojo solate ali ne. Ne sejemo ali sadimo solate tam, kjer je že prej bila solata ali špinača ali blitva ali peteršilj. Na mesto, kjer so bile plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec), metuljnice (grah, fižol, bob), jih lahko sadimo. Ne pretiravamo z dognojevanjem, saj pretirana rast lahko škoduje zimskim solatam. Če bodo imele preveliko listno maso, bodo zunanji listi v času dežja in pod snežno odejo začeli gniti. Za zimsko vzgojo uporabljamo mehkolistne in krhkolistne sorte ter berivke in rezivke.

Ljubitelji boginje Talije komaj čakamo, da se začne nova sezona, ki veliko obeta. Nekaj predstavitev nove sezone v naših gledališčih.

Slovensko ljudsko gledališče Celje bo pripravilo šest premier domačih in tujih dramatikov. Osnovna tema bo komedija s humorjem in satiro, »ker je v vsaki komediji nekaj resnice«, s širokim spektrom zvrsti, ki se pretakajo čez robove komičnega, »saj gledališče je in mora biti prostor srečevanja, spraševanja in raziskovanja«, je med drugim zapisal direktor gledališča Miha Golob. Sezono odpirajo z gledališko igro Krajnski komedijanti, ki je ostro kritična in tudi polemično politična farsa, opomin vsem nam, kako močna in prepotrebna so bila prizadevanja posameznikov slovenskega naroda za utemeljevanje politične samostojnosti, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem pa za dosego popolne suverenosti.

Kdo bi si mislil, da lahko v Sloveniji naštejemo kar sto in en presežnik, ki je vsak posebej tako edinstven, da si zasluži opis v sliki in besedi. Zamisel, da bi seznam naj domačih lepot in posebnosti zbral na enem mestu, se je porodila fotografu Tomu Jeseničniku. Njegovo predanost zastavljenemu cilju lahko občudujemo v zanimivem avtorskem projektu, ki ga je poimenoval Slovenija v presežnikih.

V delu, ki nas zaradi prekrasnih umetniških fotografij kar potegne vase, je predstavil bisere narave ali delo človeških rok, ki plemenitijo našo kulturno zgodovino. Zbirko je oblikoval in dopolnjeval dobri dve leti, pri čemer je moral za nastanek knjige prevoziti čez 65.000 kilometrov, se spustiti 164 metrov pod morsko gladino, se povzpeti 3048 metrov višje in na svoji koži izkusiti temperaturno razliko več kot 68 stopinj Celzija.