Ljubke plišaste igrače lahko skvačkamo tudi sami, tako kot jih je naredila 12-letna Meta. 

Potrebujemo: 2 klopki mehke plišaste preje različnih barv, skupaj približno 100 g, kvačko št. 6, polnilo za igrače, debelejšo šivanko za volno, par oči za igrače premera 10 mm, označevalce petelj.

Izdelava 

Glava. Prvi krog: v slepo petljo naredimo 6 gostih petelj (v nadaljevanju GP), oznako postavimo na prvo GP. Kvačkali bomo v spirali brez zaključevanja krogov. Drugi krog: v vsako petljo iz prvega kroga naredimo po 2 GP = 12 petelj. Oznako si v vsakem krogu prestavimo na prvo petljo. Tretji krog: v prvo petljo naredimo eno GP, v naslednjo dve GP. To ponavljamo do konca kroga = 18 petelj. Četrti krog: 2 x eno GP, 1 x 2 GP, ponavljamo do konca kroga = 24 petelj. Peti, šesti in sedmi krog kvačkamo po eno GP v vsako petljo.

Preverite, ali je vaša sliva okužena z zelo nevarno boleznijo, in hitro ukrepajte. Predstavljamo pet sort sliv, ki so odporne proti šarki, so manj dovzetne za monilijo, rjo ter druge težave in jih lahko sadimo povsod v Sloveniji. 

Virus šarke je najbolj nevarna karantenska bolezen. S sajenjem odpornih sort sliv preprečujemo širjenje te bolezni na breskve, nektarine, marelice, mandlje in neodporne sorte sliv in češpelj. Okuženo drevo dokaj hitro propade. Če je okuženo, ga je treba čim prej odstraniti z vrta ali nasada in posaditi novo, zdravo in odporno rastlino. Predlagamo, da posadite več različnih sort in si tako zagotovite zdrav pridelek sliv od septembra do oktobra. Vse sorte, ki jih priporočamo, gredo od koščic in jih uvrščamo med češplje. 

Prenovljeni grad Podčetrtek

Občina Podčetrtek je po desetletjih propadanja odprla prenovljeni grad Podčetrtek, ki ga je kupila leta 2020. Obeta si, da bo prostor poleg ohranjanja zgodovine postal tudi pomemben element kulturnega in turističnega razvoja kraja, lokalne prepoznavnosti in gospodarstva. Grad je dobil ime po četrtem dnevu v tednu, ko je tam potekal sodnijski in tržni dan. Obnovi so dodali dve novosti, in sicer Grajsko pot in Doživetje grajskega razgleda, razvili so nove turistične produkte: interaktivno doživetje Četrtkova sodba, opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno AR opazovalnico ter dva za zdaj še potencialna turistična produkta (Grajska pojedina in Grajska poroka).

Svetloba, naravna in tudi umetna, je gradnik v arhitekturi in notranji opremi. Ne vpliva le na dobro vidnost, ampak tudi na videz in dojemanje prostora ter predvsem na počutje v njem. Prijetno osvetljen prostor je podlaga za želeno počutje.

Neprimerno osvetljeni prostori (bleščava, preslaba ali premočna svetloba, nepravilno nameščena svetila in tudi neosvetljeni deli prostora) pa lahko dosegajo ravno nasprotne učinke: slabo počutje in celo nemir. Za starejšo osebo je primerna osvetlitev pomembna tako za branje ali druge dejavnosti kot varno gibanje v stanovanju in hiši, prav tako pri dostopu do hiše in vhodnih vrat. Paziti moramo na neprimerno bleščavo, ki slepi. Na kratko spoznajmo nekaj o svetlobi, da bomo lažje razumeli in tako izbrali primerna svetila ter seveda sijalke.

Mirko Polutnik se je po poroki iz Celja preselil v Vitanje, kraj sredi pohorskih gozdov. Njegova glasbena pot je bila tesno povezana z ansamblom Celjski instrumentalni kvintet (Cik), ki sta ga zbrala pevec in humorist Marjan Roblek ter harmonikar Ciril Vrtačnik. Kmalu po ustanovitvi se je ansambel preselil v Ljubljano in tam deloval pod imenom Dobri znanci. Tako je Cik nekaj časa miroval, leta 1965 ga je s pomočjo glasbenikov iz Celja ponovno zbral trobentač Milan Djakušić, leta 1972 pa se jim je pridružil Mirko na harmoniki, ki je kasneje tudi prevzel njegovo vodenje. 

Avtomobilizem

Otrok naj v avtomobilu sedi na najbolj varnem sedežu in naj ima pred seboj dovolj prostora. Le sistem isofix za pritrditev otroškega sedeža ni dovolj. Otroški sedež je treba izbrati glede na starost in velikost otroka ter tudi glede načina vpetja v vozilu.

Še pred štiridesetimi leti je bilo povsem samoumevno, da potniki v avtomobilu niso bili pripeti z varnostnimi pasovi. Takrat je otrok, ki je lahko že samostojno stal, običajno imel svoje mesto zadaj med obema sprednjima sedežema, od koder je lepo videl na cesto, ni mu bilo slabo in ni sitnaril. Bolj zavedni so manjšega otroka potisnili v sedež, ki je bil s hrbtom zataknjen na naslonjalo zadnje klopi, ki pa ga seveda ni varoval. 

Narodni muzej Slovenije, ki je najstarejši slovenski muzej in eden najstarejših v Evropi, letos praznuje 200 let. Vse od leta 2018 si prizadevajo privabiti tudi starejše obiskovalce in tiste, ki sami muzejev ne morejo več obiskovati. Zato imajo program Muzej za starejše: mi k vam, vi k nam.

Program je razdeljen na dva dela. V prvem delu, ki se imenuje Mi k vam, strokovno osebje muzeja gostuje s predstavitvijo izbranih muzejskih predmetov v domovih starejših občanov, pri različnih krožkih, v prostorih društev upokojencev, medgeneracijskih centrih, dnevnih centrih za aktivnosti starejših ali po dogovoru kje drugje. Ta del je za udeležence brezplačen. Drugi del programa se imenuje Vi k nam, kar pomeni, da udeleženci obiščejo Narodni muzej Slovenije in se udeležijo vodenega ogleda najznamenitejših predmetov. Obiskovalci plačajo ogled po ceniku. Na ogledih sta vodenje in hitrost prilagojena skupini, saj so med obiskovalci pogosto tudi invalidi in drugi obiskovalci z različnimi oviranostmi, kustosinja uporablja prenosni mikrofon, v prostorih so na voljo stoli in klopi za počitek in za tiste, ki težje stojijo.

Najjužnejši predeli Španije v okolici mesta Velez Malaga imajo prav posebno mikroklimo. Zime v bližini obale so mile in dnevne temperature lahko tudi januarja presegajo 20 stopinj. Deževni dnevi so prava redkost, nad čimer se navdušujejo turisti in tujci, ki si želijo zimo preživeti v toplih krajih. Med njimi je vse več upokojencev, ki si na jugu Španije kupijo nepremičnino ali pa se odločijo za dolgoročni najem.

Ena izmed teh je Nemka Emmeli Voss. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti, še pred upokojitvijo, je kupila dober hektar veliko posestvo. Prvotni lastnik je zemljišče zasnoval ekološko: namesto monokulture sadnih dreves, kot je to v navadi v tem delu Španije, je posadil le po nekaj dreves posamezne vrste: od avokada, manga, papaje, banan, makadamije, pasijonke, gvajav pa do granatnih jabolk, pomaranč, limon, kumkvata, fig, mandljev, oljk, kakija in trte, ki so za Sredozemlje bolj običajni.

Ali veste, kdo na svetu z nosom najhitreje poriva pomarančo ali kdo ima najdaljše nohte na svetu? Ali kateri most je najdaljši, koliko metrov je do lune, koliko hamburgerjev se da pojesti v eni minuti, kdo se je največkrat poljubil s kobro ali kdo je najhitreje objadral svet?

Če ne veste, poglejte v Guinnessovo knjigo rekordov, kjer vsako leto izberejo in objavijo nekaj tisoč raznovrstnih, nenavadnih, večkrat že prav čudnih rekordov oziroma podatkov o tem in onem iz sveta medicine, tehnike, glasbe, medicine in še česa, kar se je zmožna spomniti, ustvariti ali narediti neizmerna človeška domišljija.