reportaža

Čeprav večina turistov pove, da letuje na Zanzibarju, se tako pravzaprav imenuje glavno mesto otoka Unguja, ki poleg večjega otoka Pemba in 50 manjših sestavlja otočja Tanzanije v Indijskem oceanu. Od vzhodne afriške obale je oddaljen le nekaj deset kilometrov, poznan je po čudovitih belih plažah ob turkizno modrem morju in začimbah.

Zanzibar, ki se je leta 1963 združil s Tanzanijo, ima neslavno zgodovino, saj so od tod sužnje iz Afrike vozili v svet. Še danes se čuti močan vpliv Portugalcev in Angležev, saj še danes na primer vozijo po levi strani ceste. Vlada tropsko monsunsko podnebje z deževno in suho dobo in temperaturami okoli 30 stopinj Celzija. Ima približno 1,5 milijona prebivalcev, ki se preživljajo pretežno s kmetijstvom. Ogromno je riževih in žitnih polj ter polj sladkornega trsa. Ker nimajo svoje elektrike, jo pod morjem uvažajo iz Tanzanije. Sladko vodo pa pridobivajo z razsoljevanjem morske vode.

Nostalgija 

Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz maja 1974.

 - V ameriškem mestu Spokane v državi Washington so odprli svetovno razstavo Expo '74, prvi svetovni sejem z okoljsko tematiko, s sloganom Praznovanje jutrišnjega svežega novega okolja.

 - Japonke so se kot prve ženske povzpele na osemtisočaka, ko je izključno ženska alpinistična odprava dosegla vrh himalajske gore Manaslu v Nepalu (8156 m). 

Mala šola digitalizacije

Elektronske storitve, ki se izvajajo prek digitalnih platform in za delovanje potrebujejo stabilno internetno povezavo, uporabnikom omogočajo dostop do različnih informacij. Mednje poleg digitalnega bančništva štejemo še spletno nakupovanje, izobraževanje na daljavo ali e-izobraževanje (npr. Simbiozine »online« delavnice) ter digitalno zdravje (e-zdravje).

Digitalno bančništvo ali e-bančništvo zajema uporabo spletne in mobilne banke, mobilno denarnico ter druge e-bančne storitve. Z vstopom tehnologije in digitalizacije v svet financ, gospodarstva in bančništva je poslovanje bolj praktično, saj lahko mnoga opravila posamezniki opravijo iz udobja svojega doma. Na drugi strani pa marsikdo digitalnemu bančništvu še ne zaupa. V Simbiozi smo z izkušnjami in konkretnimi dejstvi razvrednotili določena prepričanja.

Kultura 

Tako pravi Helena Koder. Poznamo jo kot dolgoletno ustvarjalko dokumentarnih filmov na slovenski televiziji, kjer jih je kot scenaristka skoraj petdeset podpisala, dvajset jih je tudi režirala, in dobila za svoje delo več pomembnih nagrad, kot so nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, nagrado za televizijsko igrano-dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, strokovno nagrado Jožeta Babiča za Obraze iz Marijanišča na festivalih slovenskega filma v Portorožu in plaketo DOKUDOK za dokumentarno ime leta 2014. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži.

Predstavljamo vam načrt za zasaditev domačega samooskrbnega rastlinjaka. Kolobarjenje v rastlinjaku je povsem enostavno, če obdelovalno površino razdelimo na štiri enake poljine in jih zasadimo s predposevkom, glavnim posevkom in naknadnim posevkom.

V rastlinjaku nikoli ne gojimo samo paradižnika in paprike. Predstavljamo rešitev za kolobarjenje v neogrevanem rastlinjaku, ki je velik 6 x 8 metrov. Rastlinjak te velikosti je tudi najboljši za vrtičkarje, ker se spomladi in poleti ne segreje premočno, jeseni in v zimskem času pa zadržuje več toplote, kar omogoča prezimitev naknadnega posevka. Rastlinjak razdelimo na štiri enake dele in jih poimenujemo poljina 1, poljina 2, poljina 3 in poljina 4. Prva poljina se v naslednjem letu premakne na mesto poljine 4. Poljina 4 se premakne na mesto poljine 3, poljina 3 se premakne na mesto poljine 2, poljina 2 pa na mesto poljine 1. Na ta način bomo v štirih letih rotirali vse poljine v rastlinjaku in upoštevali štiriletni kolobar. Enako delamo tudi na vrtu.

Vrt

Tradicionalne okrasne rastline smo pogosto srečevali na terasah in vrtovih naših babic. V preteklosti so veljale za zahtevne rastline, ki so jih rade napadale uši, a so novejši hibridi veliko odpornejši.

Prve fuksije so odkrili evropski raziskovalci v 17. stoletju in izhajajo s Karibov, Srednje in Južne Amerike. Ime je dobila po nemškem botaniku Leonhartu Fuchsu. V 19. stoletju so žlahtnitelji ustvarjali raznolike nove sorte z dvojnimi cvetovi v različnih barvah. Rod obsega kar 110 vrst, hibridov in ogromno kultivarjev. Leta 1938 so ljubitelji v Angliji ustanovili nacionalno združenje fuksij (National Fuchsia Society), ki je igralo ključno vlogo pri promociji in razvoju hibridnih sort. Zato lahko sadimo fuksije z izboljšanimi lastnostmi, kot je odpornost proti boleznim in ekstremnim vremenskim razmeram, ter novimi estetskimi lastnostmi. Raznolika rast od pokončne, polviseče do kompaktne jim daje veliko uporabno možnost, ker privabljajo metulje in kolibrije, ti pa prispevajo k živahnosti vrtov.

GLEDALIŠČE

 Zločin na Kozjem otoku 

Italijanski dramatik Ugo Betti si je Kozji otok zamislil kot metaforo za morasto notranjo resničnost junakinj in junaka, ki se soočajo z lastnimi hrepenenji, strahovi in strastmi. Govori o odnosih v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki se s prihodom moškega porušijo, pri čemer avtor spoznava, da absolutne resnice ni in da je pravica nemogoča. To odseva tudi v predstavi (Mala scena MGL), ki jo je režiral Alen Jelen. Želel je pokazati predvsem to, da skrajnost med dobrim in zlim obstaja v vseh nas. Igrajo: Judita Zidar, Nataša Tič Ralijan, Julita Kropec in Gregor Gruden.

Stanovanje

Za prijetno sproščanje na vrtu, balkonu ali ob bazenu potrebujemo udobne stole in počivalnike, za mlajše tudi kakšno visečo mrežo ali viseči stol. Lepo vrtno pohištvo bo prav gotovo dopolnilo urejen videz vrta in podobo hiše. Izberimo pa predvsem take stole, da bomo na njih res udobno sedeli ali počivali.

K pravemu udobju prispevajo dodatne blazine, ki lahko tudi poudarijo in dopolnijo videz izbrane garniture, ko jo postavimo na trato, v senco ali na sončno teraso. Za mizo potem posedimo ob dobrem kosilu, kavi ali zvečer s prijatelji in družino, na počivalniku pa si privoščimo počitek ali sončenje.

Dobre stare viže

Kakšna je pravzaprav glasbena zgodovina krajev pod Gorjanci – Šentjerneja in njegove okolice, kjer ste doma? »Včasih so sicer več peli, potem so prišli ljudski godci s harmonikami ali orglicami, danes pa bolj igrajo, kar potrjuje tudi članstvo v šentjernejski godbi, ki je znana tudi zunaj naših krajev,« pove vodja družinskega ansambla Slavko Frančič.

Glasba pa je bila doma tudi v njihovi družini. Že Slavkov dedek je igral na orglice, njegov oče pa je postal pravi ljudski godec in je po bližnjih krajih igral na številnih ohcetih in kulturnih dogodkih. Svoje znanje igranja in petja ljudskih pesmi je prenesel na Slavka, saj tedaj ni bilo učiteljev, kot so danes. Z očetom sta na ohcetih večkrat nastopila skupaj, ko pa oče zaradi slabšega zdravja tega ni zmogel več, je Slavko – bolj za šalo kot zares – začel igrati tudi sam. Po vrnitvi od vojakov se je glasbi posvetil z vsemi močmi.