GREMO NA IZLET

V soboto, 7. decembra 2024

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah. Možnost vstopa v Celju in Mariboru. Med potjo bomo naredili postanek za kavo in nadaljevali vožnjo vse do Varaždina. V sredini novembra se to baročno mesto ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali si bomo staro mestno jedro Stari grad, gimnazijo, samostan, palačo Herzer, katedralo device Marije … Varaždin velja za mesto cvetja, zvonikov, glasbe in odlične kulinarike. Sprehod bomo zaključili na glavnem mestnem korzu, kjer bodo številne stojnice in se bomo lahko pogreli s kozarčkom kuhanega vina ali čaja. Sledi čas za samostojne oglede in nakupe, domov se bomo odpravili v večernih urah.

To je preprosta tehnika, pri kateri se nitka z ravnimi vbodi različnih dolžin v ravni liniji vpleta v tkanino. Ta tehnika vezenja je ena najstarejših in je bila uporabljena v različnih kulturah. Tradicionalno darning vezenje najdemo v Afriki, severni in vzhodni Evropi, Mehiki in Peruju, na Japonskem in Bližnjem vzhodu. V Egiptu so najdeni primeri iz 12. stoletja.

V Sloveniji se ta tehnika imenuje tkaničenje in je značilna za belokranjsko vezenino. Prvotno je bila to tkalska tehnika, ki so jo šele v 19., predvsem pa v 20. stoletju začeli uporabljati kot ročno vezenje na domačem platnu. Tkaničenje je tehnika vezenja po štetih nitih, ki posnema tkanje in ornamentiko tkanih vzorcev. S tkaničenjem so nekdaj krasili predvsem otirače, prte in torbe. Otirači so dolgi (150 do 250 cm) ozki platneni konci, ki so jih pred 350 leti uporabljali za ženska pokrivala, pozneje pa so imeli veliko vlogo pri domačih narodnih običajih, zlasti pri ženitovanjskih.

V hladnejših poletnih večerih in tudi še dolgo v jesen, če ta ni prehladna, nam pride prav jopica iz bombaža z rokavi, ki niso niti kratki niti dolgi.

Potrebujemo: 350 g bombažne preje ali mešanice z bombažem, primerne za pletilke št. 4 do 5 in krožni pletilki št. 4 dolžine 100 in 60 cm, pritiskač premera 21 mm, večji gumb.

Velikost: M (38/40)

Izdelava. Jopico bomo pletli od spodaj navzgor v enem kosu. Nasnujemo 225 petelj. Pletli bomo dvojni rob z luknjicami, ki ga prepognemo po liniji luknjic. Tako dobimo nazobčan rob. Če želimo čim manj šivanja, je najbolje, da nasnujemo na kvačkano verižico, ki jo bomo potem podrli in pobirali na pletilko odprte petlje iz nasnutka. Skupaj bomo popletli po eno petljo iz nasnutka in eno s pletilke. Če vam je to pretežko, lahko nasnujete klasično in kasneje rob zašijete.

Reportaža

Septembra in oktobra v Italiji žanjejo riž. Da, prav ste prebrali. Riž namreč ne uspeva le v Aziji, ampak tudi v Evropi. Največja pridelovalka tega žita na stari celini je prav Italija, ki ga na 220.000 hektarjih pridela kar 1,4 milijona ton. V delti najdaljše italijanske reke Pad je riž glavna kmetijska rastlina. V preteklosti seveda ni bilo tako: na območju številnih vodnih kanalov, s katerimi so nekoč regulirali poplavna območja ter omogočali plovbo v notranjost, so nekdaj živeli redki naseljenci, med katerimi je kosila malarija.

Reportaža

Beograd na žalost ni najbolj urejena prestolnica. Prav nasprotno, glavno mesto nekdanje skupne države je hrupno, zasičeno s prometom in onesnaženo. Vendar se tudi v njem najdejo kotički miru, kulturne krajine in čisto pravi botanični vrt. Edini v Srbiji.

Botanični vrt Jevremovac leži ob Bulvarju despota Stefana, pol ure hoda od strogega centra mesta na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave. Razprostira se na zavidljivih 500 hektarjih in je čudovita podoba oblikovane narave sredi milijonskega mesta. Od svoje ustanovitve pred 135 leti služi enakim namenom: izobraževanju študentov, proučevanju in varstvu ogroženih rastlin ter oddihu meščanov, saj deluje kot naravni filter. Inštitut za botaniko beograjske univerze ob upravljanju vrta skrbi še za herbarij, iz katerega izhajajo vsa botanična proučevanja, in za eno najstarejših botaničnih knjižnic na Balkanu.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

V majski številki revije Vzajemnost sem že predstavila fenomen legendarnega, neuničljivega, vselej in povsod prisotnega džinsa, ki je tudi za tekstilne prenove kot rudnik idej brez dna. Ob takratnem preoblikovanju kavbojk v zabaven taburet z žepki za daljince ter ljubke okrogle okrasne blazine, sestavljene iz trikotnikov v več različnih modrih odtenkih, smo napovedali tudi drugi del idej.

Vsi imamo prostor, del omare ali podstrešje, kamor odlagamo stvari, ki so postale odveč, a jih ne želimo zavreči, stvari, ki jih uporabljamo le občasno ali tja odrinemo, ker se nam tisti trenutek ne da ukvarjati z njimi. Starejši in bolehni pa tudi nimajo moči, da bi stvari pospravili na mesto, in jih le odložijo v shrambo ali prazno sobo.

Pospravljanje in urejanje sta zahtevnejši opravili, a lepo vreme je lahko čas, da tudi tisti prostor, ki ga sicer raje ne pokažemo gostom, pospravimo in stvari razporedimo. Urejen prostor bo omogočal, da kasneje hitro najdemo tisto, kar iščemo. Mnogo stvari bomo ob pospravljanju verjetno zavrgli, ker jih ne potrebujemo več, druge razvrstimo, odstranimo ali drugače pospravimo in prostor bolje organiziramo. V stanovanjski hiši sicer neželene ali redko uporabljene stvari hitro najdejo svoj prostor v prazni sobi, kleti ali na podstrehi. V stanovanju pa je to težje. Opazimo lahko kramo na balkonih ali dodatne omare na njih, hitro se napolnijo kletne shrambe. V odlagališče se pri nekom spremeni celo garaža. Tudi pri nas že obstajajo ponudniki najema shranjevalnega prostora za začasno ali trajno shranjevanje. Tak plačljivi najem prostora verjetno pride prav bolj izjemoma, ko gre za shranjevanje pohištva ali vrednejših predmetov.

Vrt

Večina rastlin, ki jih največkrat srečujemo v Istri in Dalmaciji, ne izvira z mediteranskega območja, ampak so se zaradi odpornosti proti suši prilagodile podnebnim razmeram. Zaradi nezahtevnosti za vzdrževanje in njihovega atraktivnega videza so zelo priljubljene v parkovnih zasaditvah in okolici turističnih krajev, tudi na domačem vrtu se jih ne branimo.

Agave izvirajo s suhih in polsušnih območij Srednje Amerike in Mehike. Dve najbolj znani vrsti sta Agava americana in Agava mexicana. Ameriška ima velike sivozelene liste, ki so široki in imajo s trni nazobčane robove, nekatere sorte pa imajo robove mesnatih listov obrobljene z rumeno. Zraste do dveh metrov in po velikosti prekaša mehiško. Obe rastlini skrivata v mesnatih listih posebna tkiva, katerih sposobnost je shranjevanje vode za sušna obdobja. Iz nje pridelujejo agavin sirup.