Dobre stare viže

Ob rojstvu Vilka in Slavka v Begunjah na Gorenjskem je tamkajšnji župnik Gornik oba vpisal v matično knjigo kot Ovsenika, ker mu je to zvenelo bolj slovensko. Ko je bil Slavko star dvajset let, pa je odšel na jeseniško občino in se uradno preimenoval v Avsenika, kot se je pisal njun oče. Vilku pa je priimek Ovsenik nekako bolj ustrezal, tako kot tudi njegovi sestri Majdi in bratu Janezu.

Javno sta brata Avsenik začela igrati leta 1946. Leta 1954 sta ustanovila Gorenjski kvartet. Poleg harmonikarja Slavka in Vilka, ki je igral na klarinet, sta bila v prvi zasedbi še Franc Košir s trobento in Franci Ogrizek z baritonom. Da so lahko igrali tudi zabavno glasbo, so našli kitarista Leva Ponikvarja, čez čas se jim je pridružil še pevec Franc Koren. Vilko Ovsenik je kasneje predlagal, da se zasedba preimenuje v Ansambel bratov Avsenik. V Avstriji pa so jih po snemanju v Avstrijskem deželnem studiu preimenovali v Das Original Oberkrainer Quintett in s tem imenom so potem nastopali v nemško govorečih deželah. Tudi v Jugoslaviji so postali spoštovani, še posebej, ko so decembra 1969 za silvestrovo igrali maršalu Titu in družbi na Brionih na Hrvaškem.

Avtomobilizem

Na motorju se da dolgo prav lepo uživati, če človek spoštuje svoje telo in nekaj osnovnih pravil motorističnega preživetja. Ne prezahteven motor, zračna oblačila in pitje vode so osnova.

Slišim možake ob kozarcu v družbi, ki si glasno obljubljajo, da bodo počakali na prvi dan upokojitve in si (končno) kupili motor. Napaka, gospodje, groba napaka v razmišljanju. Skupaj z upokojitveno starostjo pride tudi že kakšna bolj stalna zdravstvena sitnost, recimo trdota v križu, škripajoča kolena, težave s podaljšano koncentracijo, okvarjen vid, občutljivi zobje ali prostata. In še bi lahko naštevali. To pomeni, da se nam časovno okno, primerno za vožnjo z motorjem, nenadoma in nepričakovano skrči. In adijo, neuresničene sanje. Zatorej, če je želja res velika, si je treba motor kupiti, dokler je človek »fit«, ker je vožnja motorja telesno in psihično zelo zahtevno početje. Že s stabilnostjo je veliko dela. Motor sam po sebi ne stoji pokonci. Z velikostjo in motorno močjo se težavnosti stopnjujejo in človeka vožnja še bolj utrudi.

Vroče poletje je tu. Pred močnimi sončnimi žarki nas lahko zaščiti klobuk, ki ga nakvačkamo sami. 

Potrebujemo: 250 g preje Pop yarn – Paper in kvačko številka 3,5.

Navodilo: V prvem krogu naredimo osem gostih petelj v nitno petljo in sklenemo krog s polgosto petljo. V drugem krogu sledi ena verižna petlja za preskok v novo vrsto, potem pa v vsako petljo iz prejšnje vrste naredimo dve gosti petlji. Tretji krog: ena verižna petlja za preskok v novo vrsto, ena gosta petlja, v naslednjo petljo iz prejšnje vrste naredimo dve gosti petlji, potem spet eno. Izmenično delamo po eno in po dve petlji. V četrtem krogu za preskok v novi krog vedno naredimo eno verižno petljo. V tem krogu naredimo po dve gosti petlji v vsako tretjo iz prejšnjega kroga, vmes pa po eno petljo v vsako. 1, 1, 2 … Peti krog: dve gosti petlji v vsako četrto petljo, vmes po eno. 1, 1, 1, 2 … Šesti krog: dve gosti petlji v vsako peto petljo, vmes po eno. Sedmi krog: dve gosti petlji v vsako šesto petljo, vmes po eno. Osmi krog: dve gosti petlji v vsako sedmo petljo, vmes po eno. In v devetem krogu naredimo dve gosti petlji v vsako osmo petljo, vmes pa po eno.

Literarne strani

Na povabilo, da nam opišete, kako ste preživljali poletja v otroštvu in mladosti, ste se odzvali v lepem številu. Da bi objavili kar največ vaših spominov, smo pisma skrajšali in priredili. Vsem hvala za odziv in lepo poletje vam želimo! Uredništvo

Bilo je v petdesetih letih in dopust na morju se je veliki večini povprečnih ljudi zdel nepredstavljiv. Mislila sem, da mora biti morje nekaj veličastnega, gromozanskega, nepojmljivega. Zemlja, nebo, sonce, luna, zvezde, živali in rastline, vse to je bilo v mojem doživljajskem svetu, kaj pa je morje, si nisem znala predstavljati. Kar naprej sem spraševala mamo vse mogoče stvari o njem in bila sem osupla, ko mi je povedala, da je morje mnogo večje kot Šobčev bajer, v katerem sem se naučila plavati kot kužek, in tudi mnogo večje kot Blejsko jezero, po katerem sva se enkrat peljali s pletnjo. Nato pa naju je nekoč mama prijavila na dvodnevni izlet, ki ga je organiziral sindikat tovarne, v kateri je delala. Spominjam se, kako nama je še zadnji večer pred odhodom doma na šivalnem stroju šivala kopalke. Šli smo v Selce, počitniški dom tovarne je stal blizu kopališča.

Malo iz Novega mesta v smeri proti Prečni je v bližini novomeškega olimpijskega centra, kjer je sneg pozimi nesrečno podrl streho, tako rekoč sredi gozda konjeniški center Češča vas. Do nedavnega so tja zahajali predvsem ljubitelji konj, od lanske jeseni pa je v neposredni bližini urejen doživljajski park z igrali in posebno čutno gozdno potjo, ki je pri nas novost in je prilagojena slepim in slabovidnim.

Če se v urbanih okoljih še nekako trudimo prilagoditi dostop tudi gibalno oviranim, pa tega prilagajanja v naravi še ni. V Novem mestu so se odločili to spremeniti. Skupaj z mestno občino, Društvom Est=etika, Zavodom Dostop in ob sodelovanju članov novomeškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih so pri konjeniškem centru Češča vas uredili gozdno čutno učno pot s tipnim zemljevidom, da lahko gozd spoznavajo in v njem uživajo tudi slepi in slabovidni ter druge osebe s posebnimi potrebami. Denar za projekt Podkev za srečo je prispeval tudi evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Pot je zelo poučna tudi za druge, še posebej otroke, ki ob tem, ko spoznavajo gozd, vidijo, kako lahko naravo začutijo ljudje, ki imajo težave z vidom. Še vedno je preveč predsodkov do slepih in slabovidnih, ki so kljub invalidnosti kar se da samostojni in želijo tako kot drugi ljudje spoznavati svet okrog sebe, seveda na način, ki jim je prilagojen.

GREMO NA IZLET

V soboto, 2. septembra

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Slovenska Bistrica, Maribor

Odhod iz Ljubljane ob 3.30 zjutraj, v Celju bomo pobrali potnike ob 4.30, v Slovenski Bistrici ob 5. uri in ob 5.30 v Mariboru. Vožnja mimo Gradca proti Dunaju. Tulln je prijetno mirno naselje ob Donavi z vzorno urejenim mestnim središčem in okolico ter uspešnim sejmiščem. Ob njem je pred dobrim desetletjem zrasel projekt Vrtovi Tullna (Die Gärten Tulln). Vzorčne vrtove skrbno vzdržujejo ter jim dodajajo nove. Zanimivi so tako za poznavalce kot začetnike, ki lahko tam dobijo idejo, kako oblikovati svoj vrt.

Vedno več se nas zaveda, kako pomembno je za naše telo in zdravje, da uporabljamo mazila, kozmetiko iz naravnih sestavin, ki kožo zdravijo, hranijo, negujejo, pomlajujejo in varujejo pred izsušitvijo. Pri uporabi mazila je zelo pomembno, da je popolnoma naravno. Sama se držim načela: daj na kožo tisto, kar bi dal v usta.

Ognjičeve zdravilne lastnosti so znane že od nekdaj, ognjičevo mazilo so že včasih uporabljali pri raku, še posebej na dojki in ženskih spolnih organih. Uporabljamo ga za zdravljenje tumorjev, nenormalnih bul, miomov, cist v prsih in vnete sluznice.

Vrt in dom

Ali poznate damaščanke? Gre za zgodovinske vrtnice, ki naj bi jih v Sredozemlju gojili že v predkrščanskem obdobju. V Sloveniji je damaščank izjemno malo, razen na Goriškem, kjer je urejenih nekaj nasadov.

Prvi naj bi to vrtnico opisal Vergil, prav Rimljani pa so bili najverjetneje tisti, ki so jo prenesli v svoje province, tj, današnjo Španijo, Francijo in Nemčijo. Kasneje se sled do 16. stoletja izgubi. O njej spet poročajo okoli leta 1500 iz Italije in Francije, kasneje pa še iz Anglije in Španije. Imenuje se po Damasku, mestu, kjer je vrtnica dobila svoj zgodovinski pečat, ki ji je ostal še danes – damaščanka je namreč vrtnica, iz katere pridobivajo dragoceno rožno olje.