GREMO NA IZLET

V soboto, 17. junija 2023                                                                   

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod avtobusa ob 6.30 z Dolgega mosta v Ljubljani. V primeru zadostnega števila prijavljenih tudi odhod iz Celja in Maribora (doplačilo). Podali se bomo proti jadranski obali in se najprej ustavili v Opatiji, ki jo imenujejo tudi jadranska Nica. Pot bomo nadaljevali proti Reki in naprej na otok Krk. Prečkali bomo Krški most in se ustavili v mestu Krk. Ogledali si bomo trg Kamplin, mestno katedralo Kaštel, Velo placo, Decumana … Potem se bomo odpeljali do Vrbnika, najstarejše naselbine na otoku, ki dominira na strmem hribu 48 metrov nad morjem in je obdana z vinogradi in prelepim pogledom na Kvarnerski zaliv. Sprehodili se bomo tudi skozi »Klančič«, najožjo ulico na svetu, do ene izmed konob, kjer si bomo privoščili pozno kosilo s tipičnimi kvarnerskimi jedmi. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

Reportaža

Ob omembi Bologne, prestolnice italijanske dežele Emilije - Romanje, sem vedno pomislil na tovarno svetovno znanih motociklov Ducati ter na špagete po bolonjsko. A že ob prvem obisku so mi domačini z nasmehom pojasnili, da znamenita jed sploh ne izvira iz Bologne. So pa še kako navdušeni nad dobro hrano in ni čudno, da mesto slovi kot kulinarična prestolnica tega dela Italije.

Obiskal sem največji agro-kulinarični tematski park na svetu –FICO Eataly World. Deluje kot nekakšen velikanski razstaviščni prostor, v katerem se vrstijo restavracije, prodajalne s hrano in kuharskimi pripomočki, vinoteke pa tudi degustacijski kotički, v katerih predstavljajo pridelavo in predelavo različnih italijanskih specialitet – od sirov, mesnin, testenin, začimb, kruha pa do odličnih vin. Organizirajo tudi tečaje, na katerih se lahko seznanite s pripravo kave, sladoleda, testenin in še česa.

Reportaža

Porečje zgornje Kolpe spada v deželo Petra Klepca, ki ga imajo domačini za mitološkega junaka. To pravljično lepo območje je zaradi svoje odmaknjenosti še vedno zelo prvinsko in nekateri predeli so še skoraj nedotaknjeni.

Geološko gledano sta dolini zgornje Kolpe in Čabranke vrezani v manj odporne permske kamnine, nad njima so strmi, ponekod celo prepadni robovi visokih dinarskih planot. Osrednji del Kolpe se vije pretežno skozi kanjon, kjer prevladujejo apnenci.

Spodnji del reke obrobi Belo krajino po znameniti soteski, ki spada v Krajinski park Kolpa. Kolpa je naša mejna reka s Hrvaško, kjer tudi izvira (Risnjak v Gorskem kotarju). Gre za močan kraški izvir vokliškega tipa, ki je globok skoraj 80 metrov in malce spominja na Divje jezero pri Idriji. Pri kraju Osilnica se ji pridruži reka Čabranka. Kolpa je dolga 292 kilometrov, pot si utira skozi kanjone ter se na koncu po mirni ravnini pridruži reki Savi pri Sisku. Njeno porečje zavzema kar 10.032 kvadratnih metrov površine. Ima dežno-snežni vodni režim, običajno je najnižji v avgustu in septembru. Reka Kolpa je v zgornjem delu dokaj hitra, zato njena temperatura tudi v poletnem času običajno ne preseže 20 stopinj Celzija. Reka je poznana po tem, da je čista in bogata z vodnimi živalmi.

Ustvarjalnica 2

Velika noč, praznik veselja in upanja, je pred vrati. Praznično pogrnjena miza pričara praznično vzdušje, čar pirhov pa prebuja ustvarjalni duh. Idej je na pretek.

V trgovinah z materialom za ustvarjanje  lahko kupimo oblikovane pirhe iz stiropora in plastike v beli barvi ali barvnih odtenkih. Barvne lahko vključimo v velikonočni šopek, bele pa z malo spretnosti okrasimo sami. Lahko jih pobarvamo z barvnimi markerji, narišemo vzorce, okrasimo s servietno tehniko, prelepimo s samolepilnimi sličicami, trakovi itd. Pobarvamo tudi naravna jajca. Barvanje se prenaša iz roda v rod, ustvarjalne ideje pa so različne. Jaz sem vzorce narisala s čebeljim voskom, nato sem vsakega posebej namočila v barvo za pirhe, jih obračala, da so se enakomerno obarvali, segrela s sušilnikom za lase in vosek odstranila z mehko krpo.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Žepkasto krilo iz džinsa

Minojske barve so dobile ime po kralju Minosu iz grške mitologije, ki jih je strastno oboževal. Gre za slikarske barve – zeleno, modro, rdečo, rumeno. Vsaj tako močno kot Minos jih ima rada tudi letošnja pomlad. Vsako zase, še raje združene v asimetrično sestavljeno zgodbo, ki bo spremenila vaše staro, malce prekratko krilo iz džinsa. Pobrskajte po omari, tako kot sem jaz. Našla sem odslužene kavbojke iz rdečega in modrega džinsa. Za vmesne koščke pa sem poiskala še barvite kose platnene tkanine. Pol dela je že narejenega, saj imate žepe in žepke, s katerimi tudi razigrano krilo podaljšate, že izdelane. Žepi lahko nadomestijo torbico, ko vanje spravite vse od ključev do telefona, krilo bo s prostornimi žepi priročno tudi pri delu v kuhinji, na vrtu …  

Kultura

Slovensko muzikološko društvo je mag. Moniki Kartin pred kratkim podelilo Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo. Josip Mantuani velja pri nas za začetnika muzikologije, Monika Kartin pa je zapustila neizbrisno sled svojega dela, kjer koli že ga je opravljala. Naj bo v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je bila vodja programa resne glasbe in baleta, ali v Slovenski filharmoniji kot umetniška direktorica, kulturna atašejka v Berlinu, ustanoviteljica glasbene agencije Allegro in profesorica klavirja, s čimer se ukvarja zdaj. Osvetlili bomo nekaj zanimivosti iz njenega pestrega delovnega življenja. Začnimo z nagrado.

Avtomobilizem

Za avtomobile je zima najagresivnejše obdobje, zato na pomlad zahtevajo nekaj nujne nege. Ostanki posipov na cestah namreč povzročajo škodo na vozilih.

Ker zimska služba ceste posipava proti poledici, se na vozišču neverjetno dolgo obdrži morska ali kamena sol, lahko tudi kalcijeva ali magnezijeva, odvisno, kaj posipajo. Več mesecev delovanja teh agresivnih zvarkov kovinam ne naredi nič dobrega. Res je, da avtomobilska industrija sestavlja kakovostnejše avtomobile, kot so bili tisti pred štirimi desetletji. Da bi v karoseriji zazevale rjaste luknje, je redkost. Se pa rja vseeno rada pojavi, če lastnik ni vsaj minimalno skrben. Avtomobil je treba tu in tam dobro sprati na spodnji strani in za robovi, da odstranimo agresivne soli. Obvezno pa takrat, ko se zima poslovi. Kdor ima možnost, da lahko avto opere doma, naj to le naredi. Vsem drugim preostane kakšna pralnica, ki zna dobro oškropiti tudi »trebuh« avtomobila.

Dve novi kreativni turistični poti

Turistični poti Pot mladega vojaka na soški fronti ter Mostovi in nabrežja Ljubljanice so razvijali več let v sklopu Creatours, enega od številnih evropskih projektov iz programa Adrion, s številnimi partnerji, v teh primerih z Urbanističnim inštitutom RS, Fundacijo Poti miru v Posočju ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Po pojasnilih vodje projekta z inštituta in arhitekta Boštjana Cotiča so želeli vzpostaviti nove povezave za manj znane in obiskane kraje ter poiskati odgovor na centralizacijo in prezasedenost trenutne turistične ponudbe, kar predstavlja globalno težavo. Obe novi poti vas popeljeta iz mestnih središč v naravo, lahko si ju ogledate sami, z vodstvom ali virtualno.

Kuhinja lahko močno ovira kakovost bivanja starejših in je v marsičem posebna. Ne more biti v katerem koli prostoru stanovanja, saj je pogojena z napeljavo (vodo, odtokom, odzračevanjem). Za varno in uporabniku prijazno staranje domá jo je treba prilagoditi tako, da so kuhinjske površine, omarice in naprave dostopne in osvetljene, prostor pa omogoča mobilnost.

Prostor mora biti funkcionalen, uporabnik naj se počuti prijetno in varno ter ne sme imeti občutka, da ne obvladuje prostora in naprav. Če je oseba na vozičku, pa je seveda nujna posebna prilagoditev kuhinje, ki je odvisna od tega, ali jo uporablja sama ali skupaj z družinskimi člani.