MUZEJI

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož praznuje 130 let delovanja

Praznovanje so začeli že lani, ko so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40. obletnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130. obletnici muzeja, ki bo na ogled do konca leta. Ministrstvo za kulturo napoveduje obnovo grajske žitnice, kjer naj bi prostor našle arheološke najdbe. Praznovanje bo potekalo vse leto. Med drugim bodo izdali muzejski zbornik, odprli novo začasno razstavo, ki bo predstavila zbiralno akcijo muzeja od njegove ustanovitve v času habsburške monarhije naprej, po dobrih dveh desetletjih pa bo v obnovljeni podobi zaživela tudi znamenita zbirka orožja v romanskem palaciju. Osrednja slovesna akademija bo potekala 22. septembra.

Železarno Ravne, vodilno jeklarno v Jugoslaviji, so delavci v obdobju njenega razcveta poimenovali mati fabrika, saj jim je zagotovila socialno varnost, omogočila strokovno rast in družbeno uveljavitev. Podjetje je na trgu nastopalo s prepoznavnim logotipom, ki ga danes uporabljajo kot znak kakovosti izdelkov podjetja SIJ Metal Ravne.

Po drugi svetovni vojni so Jeklarno grofa Thurna, podjetje s pretežno tujim kapitalom, že s prvimi ukrepi razglasili za splošni državni pomen. Pod novim imenom Železarna Guštanj oziroma Železarna Ravne je dobila priložnost za razvoj, saj je bila potreba po kakovostnem jeklu v prvih povojnih letih v vsej državi izredno velika. Železarno so modernizirali s sredstvi iz programa kapitalne izgradnje in državnih sredstev za namensko proizvodnjo. Z uvedbo samoupravljanja so prešli na kolektivno odločanje, kjer so zaposleni sodelovali prek delavskega sveta in upravnega odbora. Več kot dve desetletji je bil na čelu podjetja Gregor Klančnik, zaslužen tudi za ustanovitev združenja Slovenskih železarn. Nasledil ga je Franc Fale, nato pa še Gvido Kacl.

Rokodelci

Društvo upokojencev Tržišče je v lanskem novembru praznovalo 70. let delovanja. Rokodelska sekcija pa je precej mlajša, nastala je pred trinajstimi leti na mojo pobudo.

Ob torkih se srečuje 16 članic v dodatnem prostoru društva, ki ga je nam odstopila Občina Sevnica, Krajevna skupnost Tržišče pa pomagala opremiti, da se v njem dobro počutimo. Članice se trudimo, da ne bi znanje naših mam in babic šlo v pozabo, rade pa poskusimo tudi nove tehnike ročnih spretnosti. Še vedno pa izdelujemo vizitke, s katerimi razveseljujemo naše člane za rojstni dan in jim voščimo ob novem letu. Dobrodošli so tudi unikatni izdelki, ki jih izdelujemo pred prazniki, na primer adventni venčki ali velikonočni pirhi. Veliko delamo z volno, pletemo, kvačkamo, izdelujemo razne rožice iz papirja, tudi iz barvnih nogavic (najlonk) nastane čudovito cvetje, ki ga potem podarimo starejšim za njihov osebni praznik.

Ustvarjalne ideje iz mojega koška

Bodimo dobri tudi za pusta. Naredimo si preprosto ogrinjalo iz džersija in očala iz kartona. Na lističe zapišimo lepe misli, jih zvijmo v rolico in zavežimo s trakom ali elastiko. Položimo jih v košarico ali škatlico s pokrovom, da nam jih veter ne odnese. Sprehodimo se po ulicah, mimoidočim voščimo dober dan in ponudimo, da si izberejo lepo misel. Lepa beseda je vedno dobrodošla in prikliče nasmeh na obraz.

Za pregrinjalo potrebujete: kos blaga, najbolje iz džersija, ker se lepo prilega, v dolžini iztegnjenih rok do dlani (približno 150 cm, višina približno 75 cm), odvisno od osebe, ki bo ogrinjalo nosila; milo ali svinčnik za označitev, škarje, sukanec, šivanko, gumbe in trak.

GREMO NA IZLET

V soboto, 4. marca 2023

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, postajališči Lom in  Ravbarkomanda, Ajdovščina, Vrtojba.

Iz Ljubljane se bomo na pot podali ob 7. uri in se peljali proti Italiji. Ob doplačilu je mogoč tudi odhod iz Maribora in Celja. Najprej si bomo ogledali razkošno in mogočno Vilo Manin, kjer je živel zadnji beneški dož Ludovico Manini, kasneje pa tudi Napoleon in njegova Josephine. Vila velja za eno najbolj varovanih skrivnosti Furlanije - Julijske krajine z velikim parkom in ribniki. Nadaljevali bomo do mesta Pordenone in obiskali cvetlični sejem Ortogiardino, ki je eden najpomembnejših evropskih sejmov, namenjenih profesionalnim in ljubiteljskim vrtnarjem. Prosto bo za ogled sejma in možnost nakupa čebulic, semen, sadik ter vrtnarskih pripomočkov.

Hotel Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, ima od lanskega julija novo vodstvo. Vodi ga Miloš Milivojević, mag. ekonomije in diplomirani strojni inženir iz Kopra, ki ima izkušnje iz vodenja tako industrijske kot storitvene panoge, zdaj pa jih bo nabiral še v turizmu. Hotel je lani po dveh letih covida spet deloval vse leto in zabeležil odlično zasedenost.

To je bila ena izmed uspešnejših sezon, saj so imeli nekaj manj kot 120.000 nočitev, kar predstavlja skoraj 25 odstotkov vseh nočitev v izolski občini. Obiskalo jih je 24.600 gostov, med katerimi prevladujejo domači gosti. Kar 94 odstotkov njihovih gostov je upokojencev. Velika večina je članov upokojenskih društev, ki imajo desetodstotni popust pri ceni, šestodstotnega popusta pa so deležni tudi naročniki Vzajemnosti. »Največje priznanje za nas je, da smo hotel z najzvestejšimi gosti, saj je veliko takih, ki v njem letujejo že desetletja,« doda direktor.

Že 17. po vrsti bo potekalo v Dalmaciji od 28. do 31. maja 2023.

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

na lanskem druženju oktobra v Zadru smo se po koronskem premoru imeli zelo lepo, pa vendar ste se z nami strinjali, da ima pomladanski termin poseben čar. Mnogi ste predlagali, da se ponovno vidimo v Dalmaciji. Tako bomo z Vzajemnostjo prvič obiskali tretji največji in tudi najvišji hrvaški otok Brač.

Na pot bomo šli v nedeljo, 28. maja, zjutraj iz različnih krajev Slovenije. Najprej si bomo ogledali drugo največje hrvaško mesto Split, občudovali Dioklecijanovo palačo, nato pa bomo s trajektom odpluli na otok Brač. Pristali bomo v Supetarju na severni obali otoka in se odpeljali do resorta Labrande Velaris v bližini, kjer boste lahko bivali v sobah s tremi ali štirimi zvezdicami. Hotelsko naselje ob zalivu Vela Luka je obdano z vrtovi rožmarina in sivke in ima zunanji bazen s sladko vodo. Po nastanitvi nas bodo pričakali prijazni domačini s kulturnim programom in pijačo dobrodošlice.

KULTURA

Muzejsko društvo Ribnica je pripravilo zanimivo razstavo z naslovom Ženske za vse čase, ki potuje po sosednjih občinah. Ta mesec je na ogled v Loškem Potoku, marca bo gostovala v Velikih Laščah, aprila pa v Dobrepolju.

Ko so leta 2021 začeli pripravljati seznam znanih osebnosti iz občin, ki jih to društvo pokriva, so kmalu ugotovili, da med njimi skoraj ni žensk, še več, na območju vseh petih občin skoraj ni ulice, ki bi nosila žensko ime. »Že ob prvem pregledu seznama osebnosti pa smo ugotovili, da je v tem okolju delovalo nemalo žensk, nekatere danes bolj znane, druge povsem pozabljene, ki bi jih bilo vredno omeniti in izpostaviti,« pravi Nejc Lovšin, predsednik Muzejskega društva Ribnica.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ne gre za tiste črte, ki označujejo sredino cestišča ali prehode za pešce, ki so letošnjo zimo zaradi odsotnosti snega oziroma snežne brozge vselej solidno vidni v vseh urah dneva in noči. Tudi ne gre za ledene rože, ki jih na okna riše zima. No, morda nas z obojim kakšen dan pred pomladjo vreme le preseneti, vsaj za vzorec. Pri teh ustvarjalnih prenovah gre za vzorce. Na blagu, pletenini, usnju.

Biseri

Preštevam bisere na ogrlici življenja,
v njih žari svetloba mladih sanj.
Nanizani na vrvico spominov,
s poprhom zrelih let obdani,
blestijo v moje dni.
Prebiram jih.
In ko ne sije sonce,
mi dajejo moči.

Zdaj tih večer ugaša moje sanje,
s sivino dni zastrto je nebo.
A biseri, nanizani v spominih,
mi bodo vedno svetili v temo.

Vidka Kuselj, fotografija: Shutterstock

 

Rajski cvet

Svet objel bi brez predsodkov,
vse na njem zasluži si;
splet krivičnih je dogodkov,
ki jih duša ne želi.