Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • V Pordenone na cvetlični sejem

    Prosti časfebruar '23

    GREMO NA IZLET

    V soboto, 4. marca 2023

    Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, postajališči Lom in  Ravbarkomanda, Ajdovščina, Vrtojba.

    Iz Ljubljane se bomo na pot podali ob 7. uri in se peljali proti Italiji. Ob doplačilu je mogoč tudi odhod iz Maribora in Celja. Najprej si bomo ogledali razkošno in mogočno Vilo Manin, kjer je živel zadnji beneški dož Ludovico Manini, kasneje pa tudi Napoleon in njegova Josephine. Vila velja za eno najbolj varovanih skrivnosti Furlanije - Julijske krajine z velikim parkom in ribniki. Nadaljevali bomo do mesta Pordenone in obiskali cvetlični sejem Ortogiardino, ki je eden najpomembnejših evropskih sejmov, namenjenih profesionalnim in ljubiteljskim vrtnarjem. Prosto bo za ogled sejma in možnost nakupa čebulic, semen, sadik ter vrtnarskih pripomočkov.

  • Veliko gostov se vsako leto vrača

    Prosti časfebruar '23

    Hotel Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, ima od lanskega julija novo vodstvo. Vodi ga Miloš Milivojević, mag. ekonomije in diplomirani strojni inženir iz Kopra, ki ima izkušnje iz vodenja tako industrijske kot storitvene panoge, zdaj pa jih bo nabiral še v turizmu. Hotel je lani po dveh letih covida spet deloval vse leto in zabeležil odlično zasedenost.

    To je bila ena izmed uspešnejših sezon, saj so imeli nekaj manj kot 120.000 nočitev, kar predstavlja skoraj 25 odstotkov vseh nočitev v izolski občini. Obiskalo jih je 24.600 gostov, med katerimi prevladujejo domači gosti. Kar 94 odstotkov njihovih gostov je upokojencev. Velika večina je članov upokojenskih društev, ki imajo desetodstotni popust pri ceni, šestodstotnega popusta pa so deležni tudi naročniki Vzajemnosti. »Največje priznanje za nas je, da smo hotel z najzvestejšimi gosti, saj je veliko takih, ki v njem letujejo že desetletja,« doda direktor.

  • Letošnje srečanje Vzajemnosti bo na Braču

    Prosti časfebruar '23

    Že 17. po vrsti bo potekalo v Dalmaciji od 28. do 31. maja 2023.

    Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

    na lanskem druženju oktobra v Zadru smo se po koronskem premoru imeli zelo lepo, pa vendar ste se z nami strinjali, da ima pomladanski termin poseben čar. Mnogi ste predlagali, da se ponovno vidimo v Dalmaciji. Tako bomo z Vzajemnostjo prvič obiskali tretji največji in tudi najvišji hrvaški otok Brač.

    Na pot bomo šli v nedeljo, 28. maja, zjutraj iz različnih krajev Slovenije. Najprej si bomo ogledali drugo največje hrvaško mesto Split, občudovali Dioklecijanovo palačo, nato pa bomo s trajektom odpluli na otok Brač. Pristali bomo v Supetarju na severni obali otoka in se odpeljali do resorta Labrande Velaris v bližini, kjer boste lahko bivali v sobah s tremi ali štirimi zvezdicami. Hotelsko naselje ob zalivu Vela Luka je obdano z vrtovi rožmarina in sivke in ima zunanji bazen s sladko vodo. Po nastanitvi nas bodo pričakali prijazni domačini s kulturnim programom in pijačo dobrodošlice.

  • Pet žensk za vse čase

    Prosti časfebruar '23

    KULTURA

    Muzejsko društvo Ribnica je pripravilo zanimivo razstavo z naslovom Ženske za vse čase, ki potuje po sosednjih občinah. Ta mesec je na ogled v Loškem Potoku, marca bo gostovala v Velikih Laščah, aprila pa v Dobrepolju.

    Ko so leta 2021 začeli pripravljati seznam znanih osebnosti iz občin, ki jih to društvo pokriva, so kmalu ugotovili, da med njimi skoraj ni žensk, še več, na območju vseh petih občin skoraj ni ulice, ki bi nosila žensko ime. »Že ob prvem pregledu seznama osebnosti pa smo ugotovili, da je v tem okolju delovalo nemalo žensk, nekatere danes bolj znane, druge povsem pozabljene, ki bi jih bilo vredno omeniti in izpostaviti,« pravi Nejc Lovšin, predsednik Muzejskega društva Ribnica.

  • Zima v črte in cvetje se odeva!

    Prosti časfebruar '23

    Ustvarjalnica

    Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

    Ne gre za tiste črte, ki označujejo sredino cestišča ali prehode za pešce, ki so letošnjo zimo zaradi odsotnosti snega oziroma snežne brozge vselej solidno vidni v vseh urah dneva in noči. Tudi ne gre za ledene rože, ki jih na okna riše zima. No, morda nas z obojim kakšen dan pred pomladjo vreme le preseneti, vsaj za vzorec. Pri teh ustvarjalnih prenovah gre za vzorce. Na blagu, pletenini, usnju.

  • LITERARNE STRANI 

    Prosti časfebruar '23

    Biseri

    Preštevam bisere na ogrlici življenja,
    v njih žari svetloba mladih sanj.
    Nanizani na vrvico spominov,
    s poprhom zrelih let obdani,
    blestijo v moje dni.
    Prebiram jih.
    In ko ne sije sonce,
    mi dajejo moči.

    Zdaj tih večer ugaša moje sanje,
    s sivino dni zastrto je nebo.
    A biseri, nanizani v spominih,
    mi bodo vedno svetili v temo.

    Vidka Kuselj, fotografija: Shutterstock

     

    Rajski cvet

    Svet objel bi brez predsodkov,
    vse na njem zasluži si;
    splet krivičnih je dogodkov,
    ki jih duša ne želi.

  • Kar ustvariš, ostane

    Prosti časfebruar '23

    Kultura

    Vinko Möderndorfer je pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sodeloval je z različnimi gledališči, dela pa tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. Do danes je zrežiral več kot sto gledaliških in opernih predstav. Leta 2003 je prejel naziv docenta za gledališko režijo. V knjižni obliki je objavil več kot šestdeset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo, s katerim nagovarja vse generacije, je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Grumovo, Rožančevo, Župančičevo in Ježkovo nagrado. Bil je tudi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada.

  • O zarečenem kruhu

    Prosti časfebruar '23

    Otroci smo lahko do staršev precej kritični. Tudi če so nam njihov videz in dejanja povečini všeč, nas kdaj kaj zmoti in takrat pomislimo, da mi pa že ne bomo takšni. Vendar pa nehote in ne da bi se tega zavedali, pogosto delamo natanko tisto in na enak način kot naši starši, pa čeprav nas je to nekoč motilo.

    Pred leti smo mojo mamo, ki je po zlomu kolka težko hodila, peljali k optiku. Da jo je lahko pripeljal čim bliže, je moj mož avto parkiral na prepovedanem mestu in mamo pospremil v lokal. Ker je bila precejšnja vrsta, je mama moža napotila ven, češ da bo že sama počakala in se vrnila k avtomobilu. Pri tem je trmasto vztrajala tako dolgo, da je mož popustil in se vrnil v avto. Prepričan je bil, da se bo mami pridružil in ji pomagal pri hoji, takoj ko bo stopila skozi vrata. Nato pa se je pred nama pojavil policist in naju strogo opozoril, da je parkiranje na tem mestu prepovedano. Mož mu je hitel razlagati, zakaj je parkiral ravno tam, in pokazal na vhod v optiko. Vsi hkrati smo pogledali proti stopnicam, po katerih nam je mama, ki ne more hoditi, pogumno prihajala naproti, češ poglejte, zmorem sama! Globo za parkiranje na prepovedanem mestu smo seveda plačali.

  • Knofek ali gumbek?

    Prosti časjanuar '00

    OH, TI NAŠI VNUKI

    Naša ta mala oziroma tretja po vrsti v naši družini je bila v svojem zgodnjem otroštvu prava umetnica za sestavljanje besed. Nove besede je sestavljala iz že obstoječih ali pa je besedi dodala še kakšno črko ali obrnila nekaj zlogov in nastala je nova besedna umetnina. Spomnim se kočolade in kočolinota pa nongice, Zabrega in Pikonogavita pa hrbtne plavuti, ki dobro dene ...

    Te besede so bile po navadi zelo simpatične in smo jih začeli uporabljati še preostali družinski člani. Tudi ona sama je bila simpatična, luštkana, vedno nasmejana, tudi malo poredna. Bila je bolj okrogla kot drobčkana oziroma ne prav suhcena in moja mama, njena babica, ki so jo vnuki na njeno željo klicali majka ali majkica, je rekla, da je kot en knofek. Tako smo pri nas doma v našem narečju rekli gumbom oziroma majhnim gumbom.

  • Po poti matere Tereze in škofa Gnidovca

    Prosti časjanuar '23

    Reportaža

    Zagotovo med bralci ni nikogar, ki ne bi poznal matere Tereze, svetnice, rojene v Skopju. Verjetno je manj ljudi slišalo za slovenskega škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kot smo se prepričali slovenski popotniki, pa sta oba pustila globok pečat tako v Severni Makedoniji kot na Kosovu in v Albaniji.

    Severna Makedonija je država s številnimi političnimi in gospodarskimi problemi, zato je za obiskovalce presenetljivo, ko se v njenem glavnem mestu srečajo z množico impozantnih bronastih kipov, ki delujejo skoraj neresnično. Zgradili so jih v zadnjih tridesetih letih, upodabljajo pa makedonske junake od kraljev Aleksandra, Filipa, Njegoša do simbolov upora.

  • 1
  • …
  • 50
  • 51
  • 52
  • 53
  • 54
  • …
  • 248
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov