Dobre stare viže

Franc Pestotnik je že v rosni mladosti sanjal, kako bo nastopal na odru, bil igralec, kako bo ljudi nasmejal ali jih popeljal za uro ali dve v sanjski svet. A mu je oče večkrat rekel, naj najprej pride do kruha, potem pa bo lahko še »afne guncal«. Nastopati je začel že kot otrok. Tedaj so živeli v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku, bil je hišnikov otrok in je užival, ko so mestna gledališča gostovala pri njih na podeželju.

Zelo rad je opazoval igralce, ki so se pripravljali na nastope. Kasneje je študiral na ljubljanski fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, a ker je hitro prišel do poslov in denarja, diplome še vedno ni prejel. Oder ga je vedno mikal in tako ga je pot pripeljala v ljubljansko Šentjakobsko gledališče, kjer je preživel kar nekaj let in se srečeval s pravim nastopanjem na odru. To pa ga je popeljalo v svet, kjer je še danes.

Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija

Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.

Vrt in dom

Odporne sorte vrtnic so zelo priljubljene na številnih vrtovih. To velja še posebej za mnogocvetne vrtnice, ki jih sadimo tudi ob vrtnih poteh ali pred vhod. Številne med njimi so prejele mednarodne nagrade in znak za odpornost.

Odporne sorte vrtnic z oznako ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung) so prestale enega najzahtevnejših testov na svetu. Testiranje za pridobitev oznake ADR, ki velja za simbol zdravih in lepih vrtnic, traja tri leta, vrtnice testirajo na 11 različnih lokacijah v Nemčiji. Zmagovalke so samo tiste, ki so odporne proti boleznim, zimskemu mrazu in drugim vremenskim razmeram, poleg tega pa imajo lep videz, rast in množico prikupnih cvetov. Prav take vrtnice pa si želi vsak vrtičkar. Cena za vrtnice z oznako ADR bo zagotovo poplačana, saj jih ne bodo »uničile« bolezni. Mnogocvetnice dosežejo višino do 80 centimetrov in širino 50 centimetrov, krasijo jih tudi očarljivi cvetovi. Najlepši učinek na vrtni gredi dosežemo, če sadimo štiri mnogocvetnice na kvadratni meter. 

 Živali cepimo, da bi jih zaščitili pred določenimi boleznimi. S tem želimo doseči čim večjo odpornost proti tem boleznim v celotni pasji ali mačji populaciji.

Veterinarji upoštevajo protokol in smernice cepljenj, ki jih določa svetovno združenje veterinarjev za male živali.  Pri nas je zakonsko obvezno prvo cepljenje proti steklini za vse pse med 12. in 16. tednom starosti. Drugo in tretje cepljenje ponovimo v presledku 12 mesecev od predhodnega. Nato pa živali cepimo na vsaka tri leta oziroma po navodilih proizvajalca cepiva. Steklina se prenaša z ugrizom stekle živali, prek sline ali dotikanja rane stekle živali. Mačke cepimo samo v primeru potovanja čez državno mejo, in sicer vsako leto, če redno potujejo. 

Vrt in dom

Muhasto aprilsko vreme se letos ni izneverilo in tudi temperature ne, saj je bilo v povprečju kar za dve stopinji hladneje v primerjavi s preteklimi leti. Kaj je treba storiti, saj rast rastlin počasi že zamuja?

Nizke aprilske temperature so naredile kar nekaj škode na nasadih sibirskih borovnic, breskev, marelic, češenj, saj so trajale dalj časa. Na vetrovnih legah je veter temperature še znižal za dve do tri stopinje. Ponekod je bilo celo minus pet stopinj. Prava škoda zaradi pozebe se bo šele pokazala s povečano razredčenostjo krošenj dreves in grmičevja.

Lahko bombažno ruto lahko nosimo v toplejših mesecih, ko nam je volna pretopla. Ob hladnih večerih nas prijetno pogreje čez rame, lahko si jo zavežemo tudi čez kopalke, ko se odpravimo na pijačo na plaži.

Potrebujemo: 200 g bombažne preje dolžine približno 900 m, kvačko številka 4.

Navodilo:

Naredimo eno nitno petljo ali 6 verižnih, ki jih sklenemo v krog.

Za preskok v prvo vrsto naredimo 3 verižne petlje, sledi 5 šibičnih petelj, 2 verižni in še 6 šibičnih petelj. Obrnemo in spet začnemo vrsto s 3 verižnimi petljami. V prvo petljo naredimo 2 šibični petlji, potem pa v vsako iz prejšnje vrste po eno šibično. Na vogalu rute, kjer smo v prejšnji vrsti naredili 2 verižni petlji, naredimo 2 šibični, 2 verižni in še 2 šibični petlji. Nadaljujemo z eno šibično v vsako iz prejšnje vrste in zaključimo s 3 šibičnimi v zadnjo petljo prejšnje vrste. Tretjo vrsto delamo kot drugo, samo več petelj bo, ker se nam v vsaki vrsti poveča število za 8 petelj (glej shemo).

GREMO NA IZLET

V soboto, 17. junija 2023                                                                   

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod avtobusa ob 6.30 z Dolgega mosta v Ljubljani. V primeru zadostnega števila prijavljenih tudi odhod iz Celja in Maribora (doplačilo). Podali se bomo proti jadranski obali in se najprej ustavili v Opatiji, ki jo imenujejo tudi jadranska Nica. Pot bomo nadaljevali proti Reki in naprej na otok Krk. Prečkali bomo Krški most in se ustavili v mestu Krk. Ogledali si bomo trg Kamplin, mestno katedralo Kaštel, Velo placo, Decumana … Potem se bomo odpeljali do Vrbnika, najstarejše naselbine na otoku, ki dominira na strmem hribu 48 metrov nad morjem in je obdana z vinogradi in prelepim pogledom na Kvarnerski zaliv. Sprehodili se bomo tudi skozi »Klančič«, najožjo ulico na svetu, do ene izmed konob, kjer si bomo privoščili pozno kosilo s tipičnimi kvarnerskimi jedmi. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

Reportaža

Ob omembi Bologne, prestolnice italijanske dežele Emilije - Romanje, sem vedno pomislil na tovarno svetovno znanih motociklov Ducati ter na špagete po bolonjsko. A že ob prvem obisku so mi domačini z nasmehom pojasnili, da znamenita jed sploh ne izvira iz Bologne. So pa še kako navdušeni nad dobro hrano in ni čudno, da mesto slovi kot kulinarična prestolnica tega dela Italije.

Obiskal sem največji agro-kulinarični tematski park na svetu –FICO Eataly World. Deluje kot nekakšen velikanski razstaviščni prostor, v katerem se vrstijo restavracije, prodajalne s hrano in kuharskimi pripomočki, vinoteke pa tudi degustacijski kotički, v katerih predstavljajo pridelavo in predelavo različnih italijanskih specialitet – od sirov, mesnin, testenin, začimb, kruha pa do odličnih vin. Organizirajo tudi tečaje, na katerih se lahko seznanite s pripravo kave, sladoleda, testenin in še česa.

Reportaža

Porečje zgornje Kolpe spada v deželo Petra Klepca, ki ga imajo domačini za mitološkega junaka. To pravljično lepo območje je zaradi svoje odmaknjenosti še vedno zelo prvinsko in nekateri predeli so še skoraj nedotaknjeni.

Geološko gledano sta dolini zgornje Kolpe in Čabranke vrezani v manj odporne permske kamnine, nad njima so strmi, ponekod celo prepadni robovi visokih dinarskih planot. Osrednji del Kolpe se vije pretežno skozi kanjon, kjer prevladujejo apnenci.

Spodnji del reke obrobi Belo krajino po znameniti soteski, ki spada v Krajinski park Kolpa. Kolpa je naša mejna reka s Hrvaško, kjer tudi izvira (Risnjak v Gorskem kotarju). Gre za močan kraški izvir vokliškega tipa, ki je globok skoraj 80 metrov in malce spominja na Divje jezero pri Idriji. Pri kraju Osilnica se ji pridruži reka Čabranka. Kolpa je dolga 292 kilometrov, pot si utira skozi kanjone ter se na koncu po mirni ravnini pridruži reki Savi pri Sisku. Njeno porečje zavzema kar 10.032 kvadratnih metrov površine. Ima dežno-snežni vodni režim, običajno je najnižji v avgustu in septembru. Reka Kolpa je v zgornjem delu dokaj hitra, zato njena temperatura tudi v poletnem času običajno ne preseže 20 stopinj Celzija. Reka je poznana po tem, da je čista in bogata z vodnimi živalmi.