Kultura 

Bjanka Adžić Ursulov je v več kot štiridesetih letih ustvarila zares velik opus kostumografije za več kot 250 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter mnoge filme. Sodelovala je z vsemi pomembnimi gledališči v nekdanji Jugoslaviji ter nekaterimi najuglednejšimi francoskimi, italijanskimi, britanskimi, nemškimi, ruskimi in ameriškimi gledališči. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2019 je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ta čas si lahko ogledate njene kostume v muzikalu Boljši svet na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Vesela je, da so jo povabili k delu, je skromno povedala.

Letos poleti sem si končno privoščila poseben večer in se odpravila na ogled Verige, igre na prostem, v Senico pri Medvodah, kamor me že leta vabita Metka in Matevž Jamnik. V letih, odkar vem za KUD Senica, sem na drugih prostovoljskih poteh spoznala mlada Matejo in Uroša Medarja in izvedela, da sta tudi onadva člana tega kulturnega društva. Tako me je na obisk predstave vodilo še veselje nad mladimi prijatelji, ki bodo prevzeli skrb za žlahtno ljubiteljsko kulturo, da bo živela še naprej.

Po navedbah prof. dr. Janeza Bogataja v zborniku Foto mozaik kulture na Senici so Verigo premierno uprizorili v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1919, sledila je poplava najrazličnejših uprizoritev, pretežno v številnih ljubiteljskih gledališčih.

Stari Grki so bili mnenja, da jabolko zdravi vse bolezni. Tudi v starem veku so jih uporabljali v zdravilne namene. Karel Veliki je zapovedal sajenje jablan v nemških deželah okrog leta 800. Okrog leta 1600 je bilo znanih že okoli 200 sort jabolk, danes pa jih je že čez 2000.

Naši predniki so znali reči, če imate še tako majhen vrt, da lahko na njem posadite samo eno drevo, potem mora to biti jablana. 

Slovenski pregovor pravi, da jabolko na dan, prežene zdravnika stran. Pomembno pa je, da jemo jabolka z lupino, seveda morajo biti neškropljena.

Ali vas zanima kako razkužimo česen pred sajenjem in poskrbimo za boljše ukoreninjanje? Osnovni sestavini sta lesni pepel in vrbovo lubje, ki ju najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Poskrbite, da česen v hladnem delu leta najprej razvije dobre korenine in ima v tleh manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.

Pred sajenjem česna poskrbimo za razkuževanje strokov z lesnim pepelom. To naredimo tako, da stroke česna po stročkanju namočimo v pepel, ki ga dodamo vodi ali izvlečku iz vrbovega lubja. V našem primeru bomo lesni pepel dodali izvlečku iz vrbovega lubja. Lesni pepel poskrbi, da ima česen v tleh manj težav z gnitjem. Tako bo manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.

Dobre stare viže

Sedem let je imel, ko so mu starši podarili prve orglice, na katere se je naučil za silo igrati že v nekaj dneh. Nihče ni takrat pomislil, da bo kasneje s tem malim glasbilom prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah na štirih celinah in si z njim celo nekaj let služil kruh. »Vseskozi me je privlačila harmonika, ki pa sem jo dobil šele pri šestnajstih letih, ko je bilo za začetek glasbenega šolanja že precej pozno,« se svojih mladostnih časov in želja spominja Jože Galič, ki je že več kot pol stoletja dejaven na različnih področjih kulture in umetnosti.

Ustvarjalnica

Oktober velja poleg aprila za najbolj deževen mesec v letu. Čeprav je to čas uživanja v pobiranju domačih pridelkov, dišečega pečenega kostanja in mošta, ki bo kmalu postal vino, pa nam lahko prav deževno vreme pokvari dobro jesensko razpoloženje.  

Rešitev? Živahne sončne in cvetlične barve! Ne le dežnikov, tudi dežnih plaščev in dežnih klobučkov, ki lahko vlažen, siv in turoben dan navdihnejo z razigranostjo, pozitivno energijo.

Dežni plašč je najprej slišal na ime trenčkot, bil je del vojaške uniforme, najbolj priročno oblačilo vojakov v strelskih jarkih med prvo svetovno vojno. Kot modno oblačilo z nonšalantno zavihanim ovratnikom pa ga je v filmu Casablanca iz leta 1941 proslavil igralec Humphrey Bogart. In čez noč je dežni plašč zablestel tudi v ženski garderobi.

Avtomobilizem

Po štirih letih od prve omembe in vsaj letu dni napovedi so septembra v izbranih križiščih na semaforje privijačili črno obarvane tablice z narisano zeleno puščico, kar pove, da je v desno dovoljeno zaviti tudi pri rdeči luči na semaforju. Seveda po lastni presoji.

Lahko ploskamo in rečemo – končno. Vsakemu vozniku se je že zgodilo, da je pri rdeči luči čakal pred povsem praznim križiščem in bentil. Zato naj bi »tabla z zeleno narisano puščico« omogočila boljšo pretočnost. Slišati je imenitno. Ne smemo pa njene funkcije zamenjati z že dolgo časa poznano zeleno dodatno lučjo s puščico, ki v nekaterih tako opremljenih križiščih odpira zavijanje v desno. Ko se ta zelena puščica prižge, namreč pomeni, da so se prečne poti zaprle in da je zavijanje v desno (skoraj) zanesljivo varno. Narisana zelena puščica nima te iste vloge in moči.