Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Da ne bi skopneli kot sneg ...

    Prosti časjanuar '23

    Navsezgodaj sta se v mrzli jutranji megli srečali sredi polja za vasjo. »Dobro jutro! Novoletna zaobljuba?« je zaklicala Zinka sosedi Maji, kajti vedela je, kako si Maja prizadeva, da bi naredila red v svojem življenju, in kolikokrat je že začela te jutranje teke, pa jih je vedno opustila. »Ko se vrneš, priteci do mene,« je zaklicala za njo. In res je čez dobre pol ure Maja odložila palice pred Zinkinim vhodom in stopila na toplo, sedla k mizi in čakala, da voda zavre.

    »Je obljuba?« se je smejala Zinka.

  • Iz koška ročnih del

    Prosti časjanuar '23

    Listje in čipka

    Vzorci listja in čipke se skladno dopolnjujejo na elegantnem prtičku.

    Velikost: približno 35 cm premera.

    Potrebujemo: približno 40 g belega kvačkanca; kvačko št. 1–1,25.

    Izdelava: skvačkamo 9 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. S 3 verižnimi petljami nadomestimo 1. šibično petljo, nato kvačkamo v krog še 19 šibičnih petelj. Krog sklenemo s polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Narisan je en del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, tako da ga sklenemo v celoto. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj in ga zaključimo s polgosto petljo. Kjer je označeno, s polgosto petljo preidemo tudi v naslednji krog. Številke označujejo začetek vsakega kroga.

  • V Zagreb

    Prosti časjanuar '23

    GREMO NA IZLET

    Sobota, 11. februarja 2023

    Vstopna mesta: Ljubljana, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Novo mesto

    Zbor potnikov je ob 8. uri na postajališču Dolgi most v Ljubljani. Možnost vstopa še na poti proti Zagrebu. Mesto si bomo ogledali v spremstvu lokalnega vodnika in se podali mimo Zrinjskih parkov do Trga bana Jelačića, kjer bomo začeli raziskovati Donji grad, ustavili se bomo še pri vodnjaku Manduševac, ki ob vrženem kovancu izpolni želje. V bližini je Dolac ali glavna tržnica, sestavni del obiska tržnice je tudi pitje kave ob spomeniku zagrebškega potepuha Petrice Kerempuha.

  • Obujanje skoraj pozabljene obrti

    Prosti časjanuar '23

    Kultura

    Steklarski kompleks Stölzle Glas Center v avstrijskem mestecu Barnbach je svojevrstna kombinacija steklarne, muzeja, delavnice in trgovine, pred letom dni pa so ga dopolnili še z manjšim hotelom. V okviru Štajerskega steklarskega društva pomaga pri postavitvi vsakoletne razstave na temo stekla, ki prikazuje zgodovino in sedanjost umetnosti steklarstva, tudi slovenska stekloslikarka Zvonka Požun, ki se v prodajalni in muzeju predstavlja z nekaj svojimi izdelki.

    Za steklarno in muzej sem izvedel po naključju. Barnbach, sicer nevpadljiv kraj, je namreč pritegnil mojo pozornost zaradi neobičajne cerkve, posvečene sveti Barbari. Zgrajena je bila po drugi svetovni vojni, današnjo podobo pa je skupaj z okolico in župniščem dobila mnogo kasneje. Konec osemdesetih let preteklega stoletja se je namreč na pobudo takratnega župnika Friedricha Zecka lotil obnove sloviti avstrijski arhitekt Friedensreich Hundertwasser. Zato je cerkev že od daleč prepoznavna po njegovih značilnih elementih.

  • Rožmarin je dober za spomin in še za marsikaj

    Prosti časjanuar '23

    »Če se slabo počutiš, skuhaj si rožmarin v vodi in se z njo umij, pogosto ga vonjaj in ohranil te bo mladostnega in čilega ...« piše v zeliščarskem priročniku iz 15. stoletja. Rožmarin slovi kot čudovito krepčilo, zlasti za srce, možgane in živce. Še pesem pravi, rožmarin je za spomin, saj ta rastlina briše prah s spomina.

    Njegova domovina je Sredozemlje, od koder izvira tudi ime Rosmarinus (rosa morja). Naši daljni predniki so verjeli, da rožmarin prinaša srečo in veselje, zato so ga vpletali v kraljeve krone in poročne šopke za neveste. V antični Grčiji so rožmarin povezovali z ljubeznijo, saj so verjeli, da rožmarinov vonj osvobaja duha in tako lahko ljubezen neovirano prepoji telo. Na Portugalskem in v Italiji je rožmarin simbol zvestobe, zato so imeli navado, da so ga položili v ženinove in nevestine copate, da sta si bila večno vdana. Znano je, da rožmarin ponovno oživi ljubezenski žar zrelih gospa in slabotnih gospodov, zato si med drugim zasluži častno mesto v kuhinji pri kuhanju zelenjavnih juh, obar, omak, pečenk …

  • Igrača, ki spodbuja domišljijo

    Prosti časjanuar '23

    Stanovanje 

    Igrače za sestavljanje so med najbolj priljubljenimi igračami, saj omogočajo samostojno in skupinsko igro, predvsem pa puščajo domišljiji prosto pot. Ta, ki jo predstavljamo, pa je sploh nekaj posebnega, saj je bila zasnovana že pred 45 leti.

    Slovenski oblikovalec Niko Kralj (najbolj poznan po zdaj že kultnem stolu Rex) je leta 1976 vložil na Zvezni zavod za patente v Beogradu priglasitev patenta za sistem Constructe. V vlogi je zapisal, da gre za sistem lesenih igrač, ki ustreza vsem kriterijem dobre igrače, saj sestavni deli in prav tako tudi   igrača kot celota nimajo nikakršnih ostrih robov. Do izvedbe ni nikoli prišlo, je pa oblikovalec bogat opus svojih del zapustil Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so z odobritvijo oblikovalčeve hčerke in v sklopu socialnega...

  • Vsak izbira sam

    Prosti časdecember '22

    Z mojega okna

     Na svetu je počasi postajalo vse narobe. Vreme, zrak, vrednost denarja, države, sistemi, politiki, morala, kultura, šolstvo, posebno pa še mladina, vse je šlo navzdol. »Mora biti konec sveta!« je kar naprej tarnala stara mama. »Ko sem bila jaz mlada, je bilo vse drugače! Poznali smo spoštovanje, poslušali smo, kaj so govorili starejši, pridno smo delali in varčevali, spoštovali smo učitelje, vedeli smo, kaj je prav in kaj ne, ubogali smo in se držali bontona glede oblačenja in vedenja, vedeli smo, kaj se spodobi ...«

  • Ponosni na krajevno izročilo

    Prosti časdecember '22

    Andraž nad Polzelo

    Krajani Andraža nad Polzelo ohranjajo bogato kulturno in biotsko dediščino. Že pred drugo svetovno vojno in po njej se je kraj, znan po pridelovanju sadja, ponašal tudi s kulturno dejavnostjo, imeli so tamburaški orkester, igralsko skupino, pevske zbore, in medsebojno povezanostjo.

    Kraj se od petdesetih let preteklega stoletja imenuje le Andraž, a se njegovi prebivalci v skladu z župnijsko tradicijo še vedno predstavljajo kot Šentandražani. V polpreteklem času je delovala Krajevna skupnost Andraž, ki je povezovala naselji Andraž in Dobrič ter nekaj zaselkov. Območje Andraža, za katerega je značilna razpršena poselitev, se na 25 kvadratnih kilometrih razprostira po gričevnatem svetu, ki ga omejujejo Gora Oljka na zahodu, Veliki vrh na severozahodu, Šoštanj in Velenje na severu, hrib Sevčnik na vzhodni ter Polzela in Založe na južni strani. Sredi tega sveta je od vseh strani vidna taborska cerkev svetega Andreja, ki je v srednjem veku varovala kmete pred turškimi vpadi. Stoletja kasneje so andraški gozdovi dajali zatočišče domoljubnim upornikom proti nacističnim okupatorjem, zato so kraj imenovali »partizanski Andraž«. Imena na spomenikih padlim v prvi in drugi svetovni vojni pričajo o tem, da sta obe vojni terjali velik človeški davek.

  • Vodi jih velika želja po plesu

    Prosti časdecember '22

    Kultura 

    Folklorna skupina Šenčur nima še zelo dolgega staža, deluje namreč od leta 2009, ima pa bogat program, ki ga sestavlja kar 13 koreografij. Odločili so se za ohranjanje starejših gorenjskih plesov in običajev iz obdobja okoli leta 1800. V Šenčurju je namreč postavljen spomenik cesarici Mariji Tereziji in krompirju, zato so želeli dati poudarek tistemu času.

    Moja sogovornika sta bila Aleksander Sašo Zupan, strokovni vodja, in Irena Kajzer, predsednica Folklornega društva Šenčur. Onadva in še en plesalec sta pred tem že plesala, nihče drug iz skupine pa ni imel tovrstnih izkušenj, le veliko željo po plesu. Tako so se v poznih letih, večinoma po upokojitvi, prvič srečali s plesnimi koraki in gibi.

  • Grad, nad katerim so zasijale tri zvezde

    Prosti časdecember '22

    Vandramo po Sloveniji

    Slovenski državni grb označujejo na vrhu tri zvezde, povzete z grba celjskih knezov; zvezde iz srednjega veka utemeljujejo našo državnost. Ali vas mika, da bi videli, kje so te zgodovinske, nevsemirske zvezde začele sijati nad Slovenijo? Popeljite se pod dobroveljsko planoto na zahodu Savinjske doline k na novo utrjenim razvalinam gradu Žovnek, ki zdaj niso le zgodovinski spomenik, ampak tudi turistična oziroma izletniška zanimivost.

    Z avtoceste v Savinjski dolini je treba zaviti na odcep za Mozirje proti Braslovčam. Tu je treba zaviti levo, se peljati do Spodnjih Gorč, tam pa se usmeriti na desno do Žovneka. Od Srednjega Podvrha pelje ozka cesta vse do razvalin, vendar se je do gradu lepše sprehoditi. Hoje je manj kot za pol ure.

  • 1
  • …
  • 52
  • 53
  • 54
  • 55
  • 56
  • …
  • 248
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov