ROKODELCI

Angela Zajc, v društvu in med prijatelji znana kot Jelka, je že skoraj tri desetletja članica Društva upokojencev Litija. Je dejavna članica ustvarjalnih delavnic, vse odkar so jih v sklopu Socialne sekcije uvedli pred več kot dvema desetletjema.

Ko je bila še v službi, ji čas ni dopuščal, da bi izrazila svojo kreativnost; to je počakalo do upokojitve. Mama jo je sicer naučila ročnih del: vezenja, pletenja, kvačkanja. Tudi v šivanju se je poskusila že zelo zgodaj. Pravzaprav je bilo Jelkino življenje tudi profesionalno povezano z ustvarjanjem, saj je poklicna krojačica. Njena prva kreativna dela so bile plesne obleke za poklicne plesalke. Sodelovala je z velikimi podjetji in zanje šivala otroška oblačila, kravate, metuljčke, vezla na brisače …

VRT

Predstavljamo vam inovativne rešitve za zasaditev visoke grede na vrtu, terasi ali v atriju. Poleg idej za kombinacije zasaditev skozi vse leto boste izvedeli tudi, kako poskrbite za zdravje rastlin.

Zemljo vsako leto zamenjamo. Najbolje je, da kupimo zemljo, ki je namenjena prav za polnitev visoke grede. Pred sajenjem celotno gredo pognojimo s polovičnim odmerkom organskega gnojila. To naredimo zato, ker solate in rukole ni treba močno gnojiti. Tako je gnojilo v granulah rastlinam dostopno že po dobrem tednu dni. Kompost večinoma kombiniramo s konjskim gnojem v obliki pelet in ga uporabimo na vrtnih gredicah in v rastlinjaku za gnojenje zelja, cvetače, ohrovta, paradižnika, bučk, paprike in drugih plodovk.

USTVARJALNICA 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Iz treh starih majčk – ena nova

Kako se spopasti z januarskimi vzdušji, ki po veselem decembru niso vselej najbolj razigrani?

Kultura

Arhitekt Andrej Lodrant je maja lani praznoval 90. rojstni dan in je eden poslednjih še živečih arhitektov, ki so bili študentje pri znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku. Na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani je prišel študirat iz Koroške, po diplomi se je vrnil tja in oral arhitekturno ledino v koroški krajini ter jo vidno zaznamoval. Uspešno se je spopadal s številnimi vejami arhitekture – od urbanizma do projektiranja objektov, notranje in celo knjižne opreme. Prosili smo ga, da nam predstavi svojo življenjsko zgodbo, delo in spomine na Plečnika, ker ga je poznal »iz prve roke«.

POSVEČENO

Leto Kajuha, Ravnikarja in Tavčarja

Vlada je letošnje leto razglasila za leto Karla Destovnika Kajuha kot poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Tako bodo zaokrožili dogajanje, ki je potekalo že lani, ko smo zaznamovali stoletnico Kajuhovega rojstva (13. 12. 1922). Mladi pesnik je bil glasnik slovenskega naroda, za katerega je delal z vso ljubeznijo, besedo in dejanji, trpel je in izkrvavel. Padel je 22. februarja 1944 v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem.

VRT IN DOM

Mesojedke so zagotovo eksotika med sobnimi rastlinami, ki buri domišljijo. S to zanimivo in izjemno skupino rastlin se je ukvarjal že priznani naravoslovec Charles Darwin, ki je svoja spoznanja opisal v knjigi Žužkojede rastline.

Mesojede rastline so se skozi razvoj prilagodile osiromašenim življenjskim pogojem in lepo uspevajo v kislem, vlažnem okolju, kot so mokrišča in barja. Vse tri opisane je mogoče dokaj enostavno gojiti kot sobne rastline v naših domovih, saj ljudem niso nevarne.

Stanovanje

Sobne rastline krasijo in popestrijo stanovanje, nas razveseljujejo, tudi skrb zanje je lahko razvedrilo. Vse leto poskušamo kar najbolje skrbeti zanje, da nam bodo res v veselje in dajale lep videz tudi stanovanju. Morda imamo velike okrasne rastline, ki jih jeseni preselimo v stanovanje. Ne le da moramo dobro premisliti, kam jih bomo dali, poznati moramo tudi njihove posebne potrebe.

Pogosto se nam nabere preveč lončnic, saj iz navade ali varčnosti ne zavržemo niti slabih. Največkrat so v manjših lončkih in okenske police so kmalu polne. Potem jih dajemo še na omarice in na tla in zavzamejo vedno več prostora. Tako je vsepovsod zelenje, nikjer pa ni mesta, kjer bi zelenje kot skupina res pritegnilo pogled. Na polici pred oknom lahko celo zastirajo pogled, še posebej, če so visoke.

Dobre stare viže

Na koliko svatbah ste igrali do danes? »Ko sem bil star 16 let, sem prvič zaigral na ohceti. A tedaj ni bilo tako, kot je danes, ko igraš od večera do jutra, potem pa rečeš 'adijo'. Nekdaj smo igrali dva dni in dve noči! Brez ozvočenja. In do danes sem sam ali s skupino igral na več kot 700 ohcetih,« se spominja priljubljeni harmonikar Franci Ocvirk.

Kot mladenič je v domačem kraju Pečice pri Brežicah še pred odhodom k vojakom igral v ansamblu Vaški fantje. Štirje fantje so redno igrali na mladinskih plesih na Zdolah, in ker so bili mladi in vsi še samski, so dekleta kar tekmovala, katera bo s katerim odšla. Tam pa so bili tudi fantje, starejši od njih, ki so jim zavidali, ker so ostali bolj ob strani. Ob koncu plesa so godci dekleta povabili k točilnemu pultu, si jih še malo ogledovali in kaj moškega rekli, potem pa pospravili glasbila. »In ko smo hoteli nekoč vse to znositi v avto, sem ugotovil, da so mi avto ukradli. Bil je fičo, za tiste čase kar dober, a ga nikdar več nisem videl,« se spominja glasbenih začetkov.