Zakaj so ubili Ghandija in druge zgodbe
REPORTAŽA Popotovanje po Indiji 1. del
Če hočete spoznati Indijo, velikansko državo z mnogoterimi odtenki, morate tja večkrat za nekaj tednov ali kar mesecev. V preteklih desetletjih sem kar nekajkrat potoval po njenih različnih koncih. Tu je nekaj utrinkov, zgodb in zanimivosti, ki sem jih doživel.
Petinsedemdeset let po delitvi Indije in Pakistana je meja Wagah, ki je od Amritsarja, administrativnega središča indijske zvezne države Pandžab na severozahodnem delu Indije, oddaljena 30 kilometrov, še kar edina cestna povezava med državama. Med njima še vedno vlada nestrpnost iz časov, ko se je ob razdelitvi prebivalstvo začelo panično seliti, ko so muslimani bežali v Pakistan, hindujci pa v Indijo. Verska zaslepljenost je pri tem povzročila nebrzdan pokol več sto tisoč ljudi na obeh straneh.
-
Dobre stare viže
Cirkulane so kraj v osrčju Haloz, ob reki Dravi, v vinorodnih krajih, le streljaj od hrvaške meje. Tam pa pod okriljem Kulturnega društva Cirkulane pridno delujejo tudi tamburaši. Kmalu bo 30 let, odkar ponosni negovalci več kot stoletne tradicije igrajo ljudsko glasbo, ki je zelo blizu izročilu vzhodne Štajerske, hrvaškega Zagorja in Prekmurja. Skupina se imenuje Tamburaši iz Cirkulan, igranje na tamburice in petje pa popestrijo tudi s priložnostnimi glasbili, kot so lončeni bas, glavnik in drumlica.
-
Vrt in dom
Eksotične lončnice nas lahko v hladnih dneh ponesejo v oddaljene sončne kraje. Zahvaljujoč vse bolj svetlim in toplim stanovanjem, si lahko tropsko vzdušje ustvarimo kar v domači dnevni sobi.
Ali res obstajajo rastline, ki za rast ne potrebujejo zemlje? Res. Verjetno bi si v teh časih marsikdo želel biti tako prilagodljiv kot rastline, ki so zmožne preživeti v sožitju z drugimi rastlinami. V naravi se s koreninami oprijemajo lubja visokih dreves. Takšnim rastlinam pravimo živi fosili ali epifiti. Najbolj poznan med njimi je zagotovo rod tilandzij (Tillandsia sp.), ki slovijo kot izredno nezahtevne, trpežne ter za gojenje enostavne rastline. Za preživetje potrebujejo le zračno vlago in hranila, ki jih vsrkavajo skozi listne žile.
Ali sploh še želimo zavese na oknih?
Prosti časfebruar '23Ljudje Starejši Dom
Vrt in dom
Včasih se najbrž vprašamo, ali si še želimo zaves na oknih, še posebej takrat, ko prenavljamo ali na novo opremljamo prostore in vidimo, kako svetlejše je stanovanje brez njih. Obenem pa bogato nabrane zavese iz kakovostnih materialov ter težke okrasne stranske zavese predstavljajo velik strošek, enak vrednosti menjave okna ali celo več. Take zavese moramo poleg tega tudi pravilno vzdrževati, da ne naredimo škode.
V sodobnih stanovanjih odprte zasnove se spreminjajo tudi naša pričakovanja. Z velikimi steklenimi stenami in okni povežemo dnevno sobo z balkonom, teraso in vrtom, z naravo. Pri tem so podnevi zastrta okna le ovira. Tudi energijsko varčnejša okna z dobrim tesnjenjem pomagajo k prijetnemu občutku v prostoru. Včasih so namreč zavese služile tudi kot zaščita pred prepihom.
-
Z mojega okna
Pozvonilo je in prijeten ženski glas je zapel: »Anketo delam, bi odgovarjali?«
Pa bi, zakaj pa ne, pravzaprav me malokdaj kdo vpraša, kaj si mislim. Odprla sem vrtna vrata, in ker vedno zgrešijo moj vhod, dala navodilo: »Pred hišo zavijte levo. Levo! Leva roka je tista, ki ima palec na desni strani.«
Slišala sem smeh in radovedno čakala, kdo pride in kaj bo.
Simpatična anketarica, kot je rekla sama sebi, je zbirala odgovore na premnoga preprosta in zapletena vprašanja o življenju in družbi. »Kako ste zadovoljni s svojim preteklim življenjem – zelo, malo, sploh ne?« Nekaj takega mislim, da je bilo prvo vprašanje. Hm, zdaj, ko sem že stara in sem se že kar izmodrila, vsaj upam, sem zelo zadovoljna s svojim preteklim življenjem, saj sem samo po tej poti lahko prišla do vseh spoznanj in izkušenj, ki sem jih potrebovala, da sem postala to, kar sem zdaj: zadovoljna starka, ki se vsak dan veseli življenja. Ja, zadovoljna sem s svojo sedanjostjo, kako torej ne bi bila hvaležna za preteklost, ki me je oblikovala?
-
Živo pisano
Prav na hitro lahko spletemo udoben pulover za male navihančke živahnih barv in v vzorcu s kitami. Za lažje oblačenje so gumbi na ramenih.
Velikosti: 92 do 104 (od 2 do 4 let).
Potrebujemo: po 150 g vijoličaste volne, po 50 g rdeče in rumene volne; pletilke št. 3; 8 gumbov.
Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Vzorec s kitami: pletemo po vzorčni risbi. Začnemo s krajno petljo, nato vzorec med 1. in 2. puščico 2-krat ponovimo, končamo s krajno petljo po 2. puščici. Točen opis razporeditve kit po višini je opisan pri pletenju sprednjega in hrbtnega dela. Na vzorčni risbi so narisane samo vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo petlje kot leže.
-
MUZEJI
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož praznuje 130 let delovanja
Praznovanje so začeli že lani, ko so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40. obletnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130. obletnici muzeja, ki bo na ogled do konca leta. Ministrstvo za kulturo napoveduje obnovo grajske žitnice, kjer naj bi prostor našle arheološke najdbe. Praznovanje bo potekalo vse leto. Med drugim bodo izdali muzejski zbornik, odprli novo začasno razstavo, ki bo predstavila zbiralno akcijo muzeja od njegove ustanovitve v času habsburške monarhije naprej, po dobrih dveh desetletjih pa bo v obnovljeni podobi zaživela tudi znamenita zbirka orožja v romanskem palaciju. Osrednja slovesna akademija bo potekala 22. septembra.
Železarna Ravne – mati fabrika
Železarno Ravne, vodilno jeklarno v Jugoslaviji, so delavci v obdobju njenega razcveta poimenovali mati fabrika, saj jim je zagotovila socialno varnost, omogočila strokovno rast in družbeno uveljavitev. Podjetje je na trgu nastopalo s prepoznavnim logotipom, ki ga danes uporabljajo kot znak kakovosti izdelkov podjetja SIJ Metal Ravne.
Po drugi svetovni vojni so Jeklarno grofa Thurna, podjetje s pretežno tujim kapitalom, že s prvimi ukrepi razglasili za splošni državni pomen. Pod novim imenom Železarna Guštanj oziroma Železarna Ravne je dobila priložnost za razvoj, saj je bila potreba po kakovostnem jeklu v prvih povojnih letih v vsej državi izredno velika. Železarno so modernizirali s sredstvi iz programa kapitalne izgradnje in državnih sredstev za namensko proizvodnjo. Z uvedbo samoupravljanja so prešli na kolektivno odločanje, kjer so zaposleni sodelovali prek delavskega sveta in upravnega odbora. Več kot dve desetletji je bil na čelu podjetja Gregor Klančnik, zaslužen tudi za ustanovitev združenja Slovenskih železarn. Nasledil ga je Franc Fale, nato pa še Gvido Kacl.
-
Rokodelci
Društvo upokojencev Tržišče je v lanskem novembru praznovalo 70. let delovanja. Rokodelska sekcija pa je precej mlajša, nastala je pred trinajstimi leti na mojo pobudo.
Ob torkih se srečuje 16 članic v dodatnem prostoru društva, ki ga je nam odstopila Občina Sevnica, Krajevna skupnost Tržišče pa pomagala opremiti, da se v njem dobro počutimo. Članice se trudimo, da ne bi znanje naših mam in babic šlo v pozabo, rade pa poskusimo tudi nove tehnike ročnih spretnosti. Še vedno pa izdelujemo vizitke, s katerimi razveseljujemo naše člane za rojstni dan in jim voščimo ob novem letu. Dobrodošli so tudi unikatni izdelki, ki jih izdelujemo pred prazniki, na primer adventni venčki ali velikonočni pirhi. Veliko delamo z volno, pletemo, kvačkamo, izdelujemo razne rožice iz papirja, tudi iz barvnih nogavic (najlonk) nastane čudovito cvetje, ki ga potem podarimo starejšim za njihov osebni praznik.
-
Ustvarjalne ideje iz mojega koška
Bodimo dobri tudi za pusta. Naredimo si preprosto ogrinjalo iz džersija in očala iz kartona. Na lističe zapišimo lepe misli, jih zvijmo v rolico in zavežimo s trakom ali elastiko. Položimo jih v košarico ali škatlico s pokrovom, da nam jih veter ne odnese. Sprehodimo se po ulicah, mimoidočim voščimo dober dan in ponudimo, da si izberejo lepo misel. Lepa beseda je vedno dobrodošla in prikliče nasmeh na obraz.
Za pregrinjalo potrebujete: kos blaga, najbolje iz džersija, ker se lepo prilega, v dolžini iztegnjenih rok do dlani (približno 150 cm, višina približno 75 cm), odvisno od osebe, ki bo ogrinjalo nosila; milo ali svinčnik za označitev, škarje, sukanec, šivanko, gumbe in trak.
