Ustvarjalnica 2

Poletje in cvetje na mizi sta vedno dobrodošla, a voda v vazi privablja komarje. Z reciklažo plastenke ustvarimo vazo, ki komarjem ne diši.

Tako smo hkrati ustvarjalni in ekološko naravnani. Druženje, kavica ali branje knjige ob šopku na mizi pa poteka v prijetnem vzdušju.
Potrebujemo: 1,5-litrsko prazno plastenko, nekaj kamenja, trak iz blaga ali papirnato brisačko, zemljo, vodo in škarje.

Plastenko nad sredino prerežemo na pol, spodnji del uporabimo za podstavek, zgornji del, obrnjen z grlom navzdol, pa kot prostor za zemljo (sliki 1 in 2)

Reportaža s srečanja Vzajemnosti

Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, tretjega po velikosti med hrvaškimi otoki, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni.

Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov. Razveselili smo se znanih obrazov in toplo pozdravili tiste, ki so bili z nami prvič. Družili smo se, se naužili sonca, preživeli nekaj nalivov, najpogumnejši so tudi zaplavali v morju, ki se je šele začelo ogrevati. Pa tudi veliko zanimivega smo videli in novega izvedeli.

Ime je osebna os posameznika, slovensko ime pa je obenem os slovenske skupnosti, ker izžareva domoljubje, ljubezen do materinščine in se zato najlepše razcveti v umetnosti. V težkih obdobjih za Slovence so se ti »bojevali« za svoj obstoj tudi z imeni.

Leto 2023 je razglašeno za leto Karla Destovnika Kajuha, ki se je rodil 13. decembra 1922 in umrl 22. februarja 1944. Lansko leto je bila torej 100. obletnica njegovega rojstva, lani pa je bila tudi stoletnica rojstva Ele Peroci, ki se je rodila 11. februarja 1922 in umrla 18. novembra 2001, in Cvetane Priol, ki se je rodila 19. februarja 1922 in umrla 11. avgusta 1973. Vsi trije so kot marsikateri drug kulturnik vsak na svoj način povezani s slovenskimi imeni.

Ustvarjalnica 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Zadnjič sem ga v trgovini z metrskim blagom zagledala in postal je moj. Kos blaga, kot bi ga sneli s kubističnih slikarskih platen Mondrianovih prizem ali Delaunayjevih abstraktnih geometrijskih likov. Za celo oblačilo bi bila ta vzorčna sestavljanka morda malce drzna, kot detajl pa izvrstno funkcionira.

Prosti čas

V tujini so zastavljalnice zelo obiskovane in so najhitrejša pot do gotovine, kot izhod za ljudi, ki so se znašli v finančni stiski. V Sloveniji jih deluje le nekaj, saj je ljudem še precej nerodno, da bi si na tak način priskrbeli nujno potrebno gotovino.

V zastavljalnico prinesemo katerega izmed svojih vrednih predmetov, na primer zlato verižico, dragoceno uro ali avtomobil, in zanj takoj dobimo gotovino. Vendar pa zastavljalničar ponudi znesek, ki je nižji od tržne vrednosti predmeta – večinoma za okoli 30 odstotkov. Predmet v zastavljalnici (bivšega) lastnika čaka mesec dni, če ga ne odkupi nazaj, gre v prosto prodajo. Ta čas je sicer mogoče podaljšati, a za vsak mesec dlje njegova cena zraste za približno deset odstotkov ocenjene vrednosti. To je zaslužek zastavljalnice, če lastnik svoj zastavljeni predmet odkupi nazaj. Seveda se po določenem času odkup niti ne izplača več, saj se »ležarina« približa ali pa celo doseže vrednost predmeta. V zastavljalnici običajno rok možnosti odkupa podaljšajo le za dvakrat ali trikrat.

Stanovanje

Spalnica mora biti zasnovana prijetno in udobno, še posebej za starejše in bolne, saj v njej preživijo veliko časa. Pomembna je dobra dostopnost do vseh delov prostora, predvsem do postelje. Če se spreminjajo naše potrebe, mora biti dovolj prostora, da ureditev tudi prilagajamo, vendar nikoli na račun varnosti in udobja. Spalnica naj bo vedno urejena praktično, da se ne počutimo ovirane ali utesnjene.

Vsakdo naj bi imel posteljo v prostoru, namenjenem le spanju, in ne v bivalnih prostorih. Če je bilo to pred leti morda zaradi pomanjkanja prostora nujno, pa na starost potrebujemo ločen prostor. Spalnica je prostor za počitek in zasebnost, blizu naj bo stranišče oziroma kopalnica. Kadar nas je v stanovanju več, je potreba po zasebnosti še bolj smiselna, zato bi bilo idealno, da bi imela vsaka spalnica svoje stranišče.

 Vrt in dom

Vse rastline ne marajo pripeke in suše, zato pa so se nekatere sposobne dobro prilagoditi in lepo cvetijo tudi v največji vročini.

Značilnosti rastlin, ki ljubijo vročino: iz majhnih in mesnatih listov vlaga izhlapeva počasneje, v njih se skriva rezerva vode za krizne čase; listi srebrne in sive barve odbijajo svetlobo in se posledično manj segrevajo; rastline z globokimi koreninami bodo vlago lahko črpale iz globin zemlje.

Salvia splendens 'Vista' je enoletnica z živordečimi cvetovi in temnozelenimi listi, ki vse poletje lepo ohranja barvo. V višino zraste 25 do 30 centimetrov, v širino pa 20 centimetrov. Sadimo jo v razmiku 20 centimetrov. Rastlina bo bujno cvetela, če bomo odcvetele cvetove odstranjevali. V družbi s sivo pepelko Cineraria maritima 'Silver Dust' ju sadimo tako v cvetlične lonce kot na gredice in grobove. Ko se enkrat dobro ukoreninita, brez velikega vzdrževanja krasita gredico do pozne jeseni (slika 1). Pepelka ali cinerarija se zaradi srebrnih rahlo narezanih listov poda k vsaki cvetoči enoletnici. Konec poletja je to čudovit grm višine 40 centimetrov. Ko jeseni menjavamo sezonske zasaditve, ga lahko kombiniramo s pisanimi drobnocvetnimi mačehami, saj obdrži sivo barvo in grmičasto obliko tudi čez zimo. Včasih v celinskem podnebju celo prezimi.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Zaradi bogate tradicije, veličine, razsežnosti in vpetosti v vsakdanje življenje je bilo 1. decembra 2022 slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Leta 1959 je bil v Radovljici odprt Čebelarski muzej, kjer v mogočni graščini starega mesta domuje še zdaj. Njegova razstava z naslovom O človeku in čebeli: Živeti skupaj na eni strani predstavlja povezanost slovenskega čebelarja s čebelo ter opredmeteno in neopredmeteno dediščino, ki je ob tem nastala, istočasno pa obiskovalcem ponuja tudi zelo lepo doživetje in izobraževanje.

Reportaža

Potovanje na Japonsko v času epidemije ni bilo mačji kašelj, saj je bila popolnoma zaprta za turiste. Mogoč je bil le poslovni obisk ali obisk na povabilo gostitelja z določenimi nameni. Sam sem imel uradno dovoljenje za službeni vstop na Japonsko kot spremljevalna oseba svaka Arpada, ki se je udeležil mednarodne konference varilcev v Tokiu. O deželi sem imel dokaj natančne predstave, saj sem jo kot skoraj še golobradi mladenič prvič obiskal leta 2004.

Za pridobitev poslovnega vizuma je bila potrebna gora dokumentacije. Na konzulatu so nama povedali, da morava na pametni telefon naložiti aplikacijo My SOS in vanjo zabeležiti vsa tri cepljenja proti covidu (seveda brez Sputnika). Pred prihodom pa je treba pridobiti še negativen PCR-test, veljaven 72 ur, in potem se v aplikaciji prižge zelena kljukica.