Mini zelenjavni vrt postaja za marsikoga svet samooskrbe, ki je vedno pri roki. Številna zelišča ter cepljeno in miniaturno zelenjavo lahko pridelamo tudi na balkonih visokih stolpnic ali na domači terasi.

Ko boste enkrat na svojem balkonu namenili prostor zeliščem, boste presenečeni, kolikšno zalogo čaja in začimb si lahko pripravite. Melisa, meta in citronska verbena imajo močno robustno rast, iz katerih boste dobili veliko količino zelenega materiala za rezanje. Za zimo pa dovolj dišečega pomirjajočega čaja za vso družino, saj imata citronska verbena in melisa prijeten vonj po limoni.

Pri Gorenjski turistični zvezi že od leta 2000 poteka akcija Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna in v letu 2013 program izbora za najlepše gorenjske nageljne še nadgradila. 

Ljubitelje nageljnov so vsako pomlad povabili na predavanje v katero izmed gorenjskih vrtnarij, kjer so si izmenjali izkušnje in dobili strokovne nasvete o vzgoji in negi nageljnov. Vsako leto je tudi veliko prijav na razpis za priznanje in prejemniki se jih iskreno razveselijo. Z akcijo so pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelji rož pa kupovati in z njimi lepšati svoje domove. Marsikatera gorenjska hiša je okrašena z nageljni, tudi večmetrske balkone, zasajene z nageljni, lahko vidite na Gorenjskem, predvsem...

Vsepovsod rožice

Nežne rožice, skrite med zelenimi vejicami, so se ljubko razcvetele na zelenem prtu.

Cvetlični vzorec s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo na želeno velikost. Cvetke in vejice lahko tudi sami sestavimo v privlačen vzorec in ga prerišemo na svileni papir. Vzorec prenesemo na blago tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine in ga skrbno prerišemo.

Za vezenje potrebujemo prejice v rumeni in svetlo rjavi barvi ter v treh odtenkih rdeče in zelene barve.

Bili so zlati časi lutkarstva, vsaj če govorimo za Gorenjsko v osemdesetih letih, se spominja avtorica razstave Lutke dveh prijateljev Mita Muljavec Uršič, upokojena vzgojiteljica in lutkarica. Zbrala je lutke iz več kot dvajset lutkovnih predstav, ki jih je ustvaril Saša Kump in jih skupaj z njim, pozneje pa tudi samostojno uporabljal Cveto Sever in naslednje generacije kranjskih lutkarjev.

Raznolike in pisane ročne lutke, marionete, ploske lutke, javajke, čisto posebne na dolgem kovinskem »obešalniku«, in tudi takšne iz debelih lesenih kosov na vrvicah … Lahko rečemo, da je bila v več kot petdesetih letih na ogled zgodovina razvoja lutkarstva v Kranju. Razstava v Galeriji Ceneta Avguština je bila enkratna v dvojnem pomenu: zaradi čudovitih barvitih lutk, ki komaj čakajo, da bi jih kdo vzel v roke in bi z igralčevim glasom ponovno zaživele, in zaradi tega, ker se ne bo nikoli več ponovila.

Dobre stare viže

Vinko Janežič se je rodil leta 1945 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. V družini je bilo sedem otrok, mama Ana je bila gospodinja, oče Franc pa je znal opravljati najrazličnejša dela. Vsega se je uspešno lotil, tako da sta z mamo, ki je veliko hodila pomagat kmetom in pospravljat v šoli, lahko preživljala tako veliko družino.

Kdaj vas je pa prijelo, da bi igrali domačo glasbo? »Prepeval sem že v šoli, s prvo plačo pa sem si kupil kitaro. Bilo je to leta 1962, ko sem bil trgovski pomočnik. V prvem triu smo se zbrali sami trgovci, igrali smo na kitaro, harmoniko in kontrabas. In ko se je bližal konec leta, so nam dejali, zdaj boste pa igrali. In pred prvim nastopom so nas vprašali, kako se bomo imenovali. Pa se je nekdo oglasil, češ le kaj jih sprašujete, saj so vsi trgovci. In smo postali Trgovci,« pove Vinko o začetku svoje glasbene poti.

Zastiranje oken je eden izmed ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje. Najboljše so klasične rolete ali naoknice na zunanji strani oken. Manj pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije, ki so na notranji strani stekel ali med stekli. Tak ukrep bo malenkost zaščitil pred sončnim sevanjem, vendar ne bo dovolj učinkovit, ker bo vročina že vstopila v prostor.

Žaluzije ali mrežasti roloji, t. i. screen roloji, morajo biti na zunanji strani zato, da preprečijo vdor toplote v prostore. Tako namreč lažje ohranjamo primerno temperaturo v prostoru. Široke kovinske žaluzije na zunanji strani, ki jim rečemo tudi krpanke, so učinkovite, a manj kot rolete. Njihova prednost pa je, da so poleti lahko ves čas spuščene in po želji obračamo lamele glede na želeno svetlobo. Za manj težko delo s spuščanjem in dviganjem takih žaluzij ali klasičnih rolet je smiselno namestiti električno upravljanje.

Marca leta 2003 je zanimanje javnosti vzbudila nenavadna najdba – v Piranskem zalivu so namreč opazili ogromno truplo. Izkazalo se je, da gre za brazdastega kita, ki je verjetno poginil že pred časom, saj je bilo truplo v že zelo slabem stanju. Kiti – razen delfinov vrste velika pliskavka – le redko priplavajo v slovensko morje. Zato je bilo tudi opazovanje živega brazdastega kita le slaba dva meseca pred odkritjem trupla prava atrakcija.

Prav mogoče je, da je šlo za isto žival. Po hitri akciji urejanja birokratskih postopkov je padla odločitev, da kitovi ostanki pripadajo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, tako kot določa uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993.

Na jugovzhodnem delu Slovenije se razprostira pokrajina z imenom Kočevsko. Skrivnostni gozdovi se kot zelena žametna preproga nemo dvigajo kvišku. Ob pogledu na to bogastvo niti ne slutimo, da skrivajo v sebi bogato zgodovinsko zapuščino. Tukaj so namreč več kot šest stoletij prebivali kočevski Nemci ali Kočevarji.

Z vztrajnostjo in skromnostjo so preživeli na tem edinstvenem jezikovnem in kulturnem otoku, ki se je razprostiral na slabih 900 kvadratnih kilometrih, od dolenjskih obronkov nad Krko na severu do strmih pobočij nad Kolpo na jugu, od belokranjskega roba na vzhodu pa do notranjskega Loškega Potoka. Ob popisu leta 1880 so na tem območju našteli 19.000 prebivalcev, za Nemce se jih je izreklo kar 89 odstotkov.