Kultura

Slovenski jezikoslovec, imenoslovec, leksikograf, leksikolog, publicist in urednik Janez Keber je obogatil slovenski kulturni prostor s svojim izjemnim raziskovalnim delom. Objavil je več kot tisoč člankov, razprav in publikacij. Svoje delo pa je znal popularizirati in približati širši javnosti. Kar 16 let ste lahko poslušali njegovo rubriko Iz priimkovne delavnice na nacionalnem radiu, enajst let brali časopisno različico Iz zakladnice priimkov v Dnevniku. Še pred tem je v letih od 1992 do 2002 razlagal priimke v rubriki The Origin of Slovene Surnames v reviji Slovenija, reviji za slovenske izseljence v tujini.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo, postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Tovrstno ustvarjanje je tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ledene školjke v adventnem venčku 

Običajno nas morje in morski motivi spomnijo na tople poletne mesece. Morje pa je fascinantno tudi pozimi, ko se v najhladnejših zimskih jutrih na skalah ob obali lesketajo ledene kapljice.

Po nekajletnem premoru so Rdečo dvorano v Velenju spet napolnile čudovite vezenine, tokrat s poudarkom na vezenih naglavnih pokrivalih. Na 6. mednarodnem festivalu vezenja so sodelovali posamezniki ter predstavniki društev, ki se ukvarjajo z vezenjem, iz Slovenije, Srbije, Italije in Madžarske.

Vezenje je priljubljen konjiček, številne ženske (moških res skoraj ni videti) so resnične mojstrice, nekatere so ob umetniškem in obrtnem ustvarjanju v vezenje vpeljale tudi povsem nove trende. Ob podpori Festivala Velenje, nekaterih javnih zavodov in pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje so festival pripravili na velenjski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Še posebej so zaslužne članice krožka Vezilje. Vodja krožka Jožica Grobelnik, ki je že več kot četrt stoletja mentorica in ustvarjalna vezilja, je poudarila, da je vezenje...

Konec septembra smo v Belokranjskem muzeju Metlika odprli novo stalno arheološko razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine. Razstavljeni so izključno izvirni predmeti iz vseh arheoloških obdobij, vse od kamene dobe do novega veka, ki jih hranimo. Izjema je »originalna kopija« – odlitek mitreja iz Judovja pri Rožancu.

Sredi 19. stoletja je bilo blizu vasi Rožanec odkrito svetišče boga Mitre ali mitrej. Najdišče je bilo prvič strokovno raziskano leta 1921 pod vodstvom Josipa Mantuanija. Odkrili so ostanke rimske lončenine in železen nož. Leta 1982 je na območju mitreja izkopaval Danilo Breščak in odkril fragmente rimske lončenine, bronaste novce iz 3. in 4. stoletja n. št. ter sledi kurjenja.

Vrt

Decembra je v cvetličarnah in vrtnarijah bogata ponudba rastlin, ki širijo praznično vzdušje, pri tem pa ne potrebujejo posebnega umetnega okrasja. Med temi rastlinami poleg božične zvezde in božičnega kaktusa, ki sta v tem času najbolj popularna, najdemo tudi posebnosti.

Kakšen cvet se skriva v orjaških popkih? Prav gotovo ste kje opazili cvetlični lonček, v katerem je delno posajena večja čebulica. Morda se je že prebudila in se iz sredine dviguje visoko votlo steblo, ki nosi orjaške nabrekle popke. Meni se zdijo primerni za darilo v božičnem času, saj skrivajo v sebi cvetoče presenečenje. Ko je popek dovolj dozorel, se bo v zelo kratkem času iz njega razvil razkošen lijakast cvet. Cvet pripada rastlini Hippeastrum x hybridum ali amarilisu. Veliki cvetovi so čudovit dodatek k praznični dekoraciji – v lončku ali kot rezano cvetje v vazi. In gotovo razumete, zakaj se mu tako lepo poda ime vitezova zvezda. Cvetovi so v številnih eno- in dvobarvnih odtenkih rdeče, bele, rožnate, vijoličaste in celo rumene. Priporočam, da izberete lonček s čebulico, ko je še v stanju mirovanja in ima šele nakazan razvoj popka. Tako boste v pričakovanju, kdaj in kakšen cvet se bo razvil, in dalj časa uživali v njegovi lepoti.

Najbolj toplo darilo

Že malo pozabljen gumijasti termofor, odet v mehko kvačkano oblekico, bo s svojo toplino in mehkobo pogrel tudi najbolj zmrznjene. S snežinkami pa lahko okrasimo stanovanje.  

Velikost: približno 22 x 36 cm oziroma po želji.

Potrebujemo: 75 g moherja v ustrezni barvi in 50 g belega bombažnega kvačkanca; kvački št. 2,5 in 3,5; 60 cm okrasnega traku širine 1,5 cm.

Osnovni vzorec (s kvačko št. 3,5): nasnutek je deljiv z 2 + 1. Kvačkamo po vzorčni risbi 1. Začnemo kvačkati petlje pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo petlje po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, nato ponavljamo 2. in 3. vrsto. Delo končamo s 4. vrsto.

Obnovljeni del pročelja Narodnega muzeja

Ob 201. obletnici ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, sta se na svoje mesto na pročelju muzejske palače vrnili alegoriji umetne obrti in dela (poljedelstva). Novi kopiji so izdelali v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Fasado muzejske stavbe so nekoč krasile upodobitve štirih alegorij. Upodabljale so tri temeljne vede, zastopane v muzeju: zgodovino, naravoslovje in umetno obrt oziroma umetnost. Alegorija dela (poljedelstva) med njimi ni samo zaradi obeležitve delavnosti, ampak je tudi zahvala Kranjski kmetijski družbi, ki je v prvih desetletjih obstoja bedela nad muzejem. Vse štiri kipe bomo na muzejskem pročelju lahko občudovali že prihodnje leto.

Stanovanje

Dom, naj bo majhen ali velik, je prostor, kjer se dobro počutimo. Saj pravijo, da hiša ali stanovanje postane dom šele, ko tam živimo, in tako v njem pustimo svoj osebni pečat. Posebno pri novih stanovanjih ali večji prenovi pa nas rado zanese, da želimo vse popolno, brez vsake navlake in tudi dodatkov.

V revijah, na spletnih straneh ali v raznih televizijskih oddajah še posebej predstavljajo stanovanjske hiše ali stanovanja. To so krasni prostori, a urejeni posebej za fotografiranje, kjer pogosto ni veliko osebnih predmetov, česa, kar bi govorilo, da tukaj živi oseba A in ne oseba B, da je to v Sloveniji in ne na Finskem. Res je, da nas globalizacija obliva od vsepovsod, a pri opremljanju bi se moral čutiti osebni pečat. Če se malo pošalimo, je tudi nered čisto osebni pečat stanovanja. Res pa je, da smo si različni in vsakdo gleda na opremljanje drugače: eni radi opremljajo in urejajo, za nekatere mora biti vse na mestu in pospravljeno kot iz škatlice, drugih oprema ne zanima preveč.

Dobre stare viže

»Ni resnega praznovanja ali prireditve v Mirni Peči brez sodelovanja Društva harmonikarjev Mirna Peč ter pevske skupine Čebelice in pevcev, ki pojejo v društvu upokojencev. In zato je prav, da se v kraju ohranja tisto, kar je zanj prijetno,« pohvali odmevno kulturno dogajanje v njegovih krajih mirnopeški župan Andrej Kastelic.

Zanimivo pa je izvedeti, kdo je bil pobudnik druženja harmonikarjev, kar je kasneje pripeljalo do ustanovitve društva. Nastalo je na predlog Lojzke Krevs, občanke Mirne Peči, ki je nagovarjala domače harmonikarje, naj se zberejo v skupini, primerni za nastope na koncertih, proslavah in različnih kulturnih dogodkih v njeni občini. V Mirni Peči so se v preteklosti dogajale različne prireditve in je bila harmonika skoraj vedno prisotna. Tako so se domači glasbeniki, ki jih je v kraju in njegovi okolici kar precej, odločili, da začnejo sodelovati...

V soboto, 21. januar 2023                                                                     

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor. 

Odhod avtobusa iz Ljubljane v jutranjih urah. Možnost vstopa na poti v Celju in Mariboru. Peljali se bomo v smeri Goričkega, najsevernejše slovenske pokrajine. Krajinski park Goričko je del trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, kjer se prepletajo kulture treh narodov, podobe treh krajin in vplivi treh podnebij. Pot nas bo vodila do največjega slovenskega grajskega kompleksa in istoimenskega naselja Grad. Po ogledu gradu bomo nadaljevali do priznane vinske kleti Gjerkeš, kjer bomo pokušali njihova vina in prisluhnili zgodbam o Goričkem in Prekmurju. Zapeljali se bomo še čez mejo v Monošter/Szentgotthard, središče porabskih Slovencev. Sledi sprehod po mestu mimo glavnega trga do baročne cerkve in samostana. Prosti čas bomo izkoristili za poceni nakupe na lokalni tržnici. Druženje bomo zaključili v tipični madžarski čardi Szekelytanya, kjer se bomo okrepčali z bogračem. Prihod domov v večernih urah.