Trideseto obletnico samostojnosti Republike Slovenije lahko praznujete v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Med 25. in 27. junijem bo odprt od 9. do 18. ure, za obiskovalce so pripravili posebej prazničen program. Med drugim so prenovili razstavo Pot v samostojnost in postavili še fotografsko razstavo Ponosni na Slovenijo – 30 let. V petek, soboto in nedeljo pripravljajo vodene oglede po razstavah, po depojih državnih muzejev, po garažah parka in tudi po notranjosti utrdbe Alpskega zidu na Primožu. Predvajali bodo tri kratke igrano-dokumentarne  filme »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo« pripravljenih v okviru projekta Zbrali smo pogum, in filma Vojna za Slovenijo, na travniku ob paviljonu B pa bodo otroške delavnice.

Po mnenju meteorologov lahko v prihodnosti pričakujemo vse pogostejše, daljše in močnejše vročinske valove. Že v prihodnjem tednu naj bi se temperature povzpele krepko nad 30 stopinj, kar je lahko nevarno zlasti za starejše prebivalce in kronične bolnike.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da naravni proces staranja pri starejših oslabi tudi mehanizme adaptacije v telesu. Zaradi  oslabljenega telesa ne čutijo toliko žeje kot mlajši, zato so zapleti zaradi vročine, kot sta dehidracija ali vročinska kap, pri njih pogostejši. Simona Perčič z NIJZ svetuje, naj svojci redno preverjajo, kako se počutijo njihovi starejši sorodniki, sosedje ali znanci pa naj bodo pozorni na osebe, ki živijo same. Spodbujajte jih h pitju tekočine,  najbolje, da jim kar pripravite kozarce z vode, saj gazirane tekočine telo hitreje dehidrirajo. Med tistimi, ki jih vročina še bolj »zdela« so kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa prekomerno prehranjeni in duševno bolni.

Jutri zvečer bo že 19. Poletna muzejska noč, ki je namenjena promociji muzejev in galerij ter slovenske kulturne dediščine. Sodeluje 76 muzejev in galerij, več dogodkov bo potekalo v živo. Obiskovalcem svetujejo, da se pred prihodom pozanimajo glede pogojev obiska.

Poletno muzejsko noč prireja Skupnost muzejev Slovenije, tokrat brez finančne podpore ministrstva za kulturo. Na skupno 158 prizoriščih, tudi na prostem, bo v soboto med 18. uro in polnočjo bo skoraj 300  različnih dogodkov: odprtja razstav, otroške in družinske delavnice, koncerti, vodstva in drugi posebni dogodki … Prost vstop bo omogočen tudi tistim, ki raje sami raziskujejo zgodovino in umetnost. Na spletni strani www.sms-muzeji.si najdete več informacij.

 Z odprtjem razstave Najljubši literarni junaki so se v Ljubljani začeli 26. Slovenski dnevi knjige.  Do nedelje se bo na vrtu Društva slovenskih pisateljev (DSP) v Ljubljani zvrstilo veliko dogodkov. Dnevi knjige potekajo tudi v Novi Gorici, Mariboru, Celju, Brežicah, Hrastniku, Lenartu, Novemu mestu, Ormožu in Sežani.

Na vrtu Društva slovenskih pisateljev bodo dopoldne delavnice za otroke in mladino, v popoldanskem času pa predstavitve novih knjig in okrogle mize z aktualnimi temami. Med drugim bodo gostili Martina Previšića, Anno Höglund, Lauro Freudenthaler, Pio Leino in Noro Verde ter več slovenskih avtorjev denimo Andreja Blatnika, Mirano Likar, Braneta Mozetiča, Nino Dragičević, Miriam Drev, Meto Kušar, Jasmina B. Freliha, Boruta Kraševca, Arjana Pregla, Muanisa Sinanovića in Dejana Kobana.

 Društvo Modro nebo, društvo za popularizacijo samooskrbe in zelenega turizma v sodelovanju z Zavodom Rihtarjeva domačija prireja pohod Po sledeh razbojnikov v Babnem Polju – Poduk o neustrašnosti Baltazarja Hacqueta. Potekal bo v nedeljo, 20. junija 2021. Zborno mesto je ob 14. uri na Rihtarjevi domačiji (Babno Polje 67, Babno Polje).

 Pohodniki se bodo sprehodili po poti med Babnim Poljem in Babno Polico, ki jo je pred več kot 200 leti prehodil tudi Baltazar Hacquet, avtor knjige Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel. Te poti so v preteklosti uporabljali tudi turški razbojniki, o čemer in še o drugih zanimivostih iz zgodovine teh krajev bodo udeleženci slišali še več. Obenem bodo spoznavali tudi rastline, ki uspevajo na tem območju. Pot, ki je dolga približno 12 km, naj bi  prehodili v predvidoma 4 urah in dan zaključili z okušanjem lokalnih dobrot.

 Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi v društvu Humanitarček poudarjajo, da si nihče ne zasluži nasilnega vedenja od drugih. Ker predvsem starostniki o tem ne zmorejo spregovoriti, je pomembno, da govorimo mi. Njihovemu pozivu se pridružuje varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni, da so starejši ena najbolj ranljivih skupin, ki je mnogokrat spregledana in preslišana. Na pojav nasilja moramo biti pozorni ves čas in ukrepati, če ga zaznamo, je opozoril Svetina in pozval k pozitivnemu odnosu do staranja. Ob tem je izpostavil, da nobena okoliščina ni in ne sme biti opravičilo za nasilno dejanje.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bo od jutri, 16. junija, dalje postopoma ponovno sprejemal stranke, praviloma ob predhodnem naročanju in ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov (obvezno nošenje mask, spoštovanje varnostne razdalje, razkuževanje rok, ipd.) na vseh območnih enotah in izpostavah.

Dovoljeni bodo tudi fizični obiski strank v prostorih zavoda na podlagi predhodnega naročila preko enotnega klicnega centra (EKC). Nenaročene stranke pa bodo sprejeli v primerih, ko je to zaradi vodenja postopkov in uveljavljanja pravic stranke nujno potrebno in nimajo znakov okužbe.

 V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) predlagajo spremembo pogojev za pridobitev varstvenega dodatka. Zdi se jim nedopustno, da do njega niso upravičene upokojenke, mlajše od 63 let in upokojenci, mlajši od 65, tudi če prejemajo samo 200 ali 300 evrov pokojnine.

Varstveni dodatek, ki znaša v povprečju 153 evrov (najvišji znesek je sicer 189 evrov na mesec), prejema le nekaj več kot 23.500 upravičencev. To je veliko premalo, če upoštevamo, da več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino nižjo od 703 evrov – to pa je  znesek, ki po besedah predsednice Sindikata upokojencev Slovenije Francke Ćetković označuje prag revščine. Res je postopek za pridobitev varstvenega dodatka zdaj nekoliko krajši in obrazec poenostavljen, vendar pa ostajata vsaj dve veliki oviri za upravičence.

 Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) naj bi pri nas živelo okoli 300 ljudi, starih sto ali več let. Pričakovana življenjska doba se zadnjih 30 let daljša; povprečen Slovenec bo dočakal okoli 80 let. 

V Sloveniji naj bi trenutno živelo 281 ljudi, starih sto ali več let, med njimi 51 moških in 230 žensk. Med najstarejšimi živečimi Slovenci je s 107 leti pisatelj Boris Pahor, rojen 26. avgusta 1913, sicer eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Preživel je špansko gripo, pet koncentracijskih taborišč in tuberkulozo, za STA pa je povedal, da dvakrat dnevno jemlje zdravila, s katerimi bo premagal tudi novi koronavirus. Pahor je vse življenje jedel malo mesa in malo maščobe, njegova hrana je le malo zabeljena, krompir v solati pa tudi ne sme plavati v olju, je dejal. Med skrivnostmi dolgega življenja je omenil tudi domačo juho in mineštro, pa tudi četrt kozarčka dobrega domačega likerja.

 Verjetno ste že kdaj kakšno stvar, ki je ne potrebujete več, prodali prek spletnega oglasnika bolha.com. Ta je svoje delovanje prek pilotnega projekta Lokalna bolha.com in v sodelovanju z zavodom Knof razširil na fizične prodajalne. Postopek je zdaj poenostavljen tako za kupce kot prodajalce. Stvari, ki jih želite prodati, prinesete v enega od butikov ponovne uporabe Stara šola. Trenutno delujejo v Krškem, Brežicah, Litiji in Sevnici, kmalu naj bi se jim pridružili novi. V butiku je fotokotiček (t. i.