V Sloveniji vsako leto zaznamo več bolnikov s krvnimi boleznimi. Simptomi teh bolezni so težko prepoznavni in se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, zato jih je pomembno odkriti dovolj zgodaj, je glavno opozorilo kampanje, ki so jo v septembru zastavili v Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije in Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ob strokovni podpori hematologov in onkologov.

Od dolgotrajni hudi utrujenosti in slabem počutju, pogostih okužbah, še posebej pa, če se pojavljajo še spontane krvavitve, obiščimo zdravnika in ga prosimo, da opravi pregled krvi. Preprosta krvna slika, ki jo lahko opravijo v laboratoriju vsakega zdravstvenega doma, namreč omogoča hitro diagnosticiranje različnih krvnih bolezni. Hematologi ob tem poudarjajo, da obravnavajo in zdravijo bolnike tudi v času epidemioloških omejitev. Opozarjajo pa, da številni bolniki v hematološke in onkološke ambulante pridejo (pre)pozno (z že zelo razširjeno boleznijo) zaradi pogosto oteženega dostopa do družinskih ambulant.

»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo,« pravi eden od pregovorov. Da bi ohranili prožne misli in pripomogli k dvigu bralne pismenosti se od 8. septembra do 10. oktobra 2021 udeležite katerega izmed dogodkov v sklopu Nacionalnega meseca skupnega branja. Objavljeni so na naslovu: https://nmsb.pismen.si/dogodki/.

Knjižnice, šole, razna društva, domovi starejših občanov in druge ustanove bodo pripravili (v živo ali virtualno) skupna branja, druženja z avtorji in pogovore o knjigah ipd., založbe pa bodo ponudile knjige po znižanih cenah. Predvsem pa si vsak dan vzemite vsaj 15 minut za branje – še posebej za glasno branje in k temu spodbujajte tudi svoje bližnje.

Fizioterapija je zelo pomembna pri zdravljenju in obravnavi oseb, ki okrevajo po dolgotrajnem prebolevanju covida-19. Ta se pri vsakem kaže nekoliko drugače, je pred 8. septembrom - svetovnim dnevom fizioterapije na novinarski konferenci v Mariboru povedal predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije doc. dr. Tine Kovačič.

Kot je dodal, so najpogostejši simptomi tovrstnih bolnikov ekstremna utrujenost in izčrpanost, prihaja do poslabšanja stanja po naporu, ljudje imajo težave s spominom in koncentracijo, so kratke sape, pogosto so prisotne težave s spanjem, mišična bolečina, bolečina v sklepih, pa tudi depresija in tesnoba. Ob tem je opozoril, da mora biti predpisovanje vadbe pri dolgotrajnem covidu-19 previdno, saj le tako lahko kar se da zmanjšajo tveganje, da bolnik z vadbo ne poslabša simptomov, ampak doseže zdravilne učinke. "Fizioterapevt lahko tem bolnikom pomaga pri obvladovanju simptomov. Respiratorni fizioterapevt lahko pomaga pri pojavu hiperventilacije oz. hitrega in preglobokega dihanja in pri napačnih vzorcih dihanja, kažejo primeri iz prakse," je še dodal Kovačič, sicer vodja doktorskega študijskega programa fizioterapije na mariborski zasebni univerzi Alma Mater.

September je mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. To je kronična napredujoča možganska bolezen, vzrok zanjo pa še vedno ni znan. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Sloveniji več kot 32.000 bolnikov, zelo trpijo tudi njihovi svojci.

Slogan letošnje mednarodne kampanje je Diagnoza. Več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen, vendar pa v povprečju od prvih znakov bolezni do postavitve diagnoze preteče od 10 do 15 let. Strokovnjaki opozarjajo, da je bolezen pomembno odkriti čim bolj zgodaj, saj hitro zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in odloži čas, ko bolnik potrebuje stalno oskrbo.

 Druženje s konji omogoča kakovostnejše preživljanje prostega časa in izboljša počutje, zato Konjeniška zveza Slovenije skupaj s svojimi člani že tretje leto organizira dan odprtih vrat, poimenovan Na konju v novo šolsko leto. Petnajst konjeniških klubov in jahalnih šol iz vse Slovenije bo v soboto, 11., ali v nedeljo, 12. septembra odprlo svoja vrata obiskovalcem vseh starosti. Ti bodo izvedeli marsikaj zanimivega o konjih in njihovi oskrbi, spoznali bodo športne discipline v konjeništvu, jahali ali se peljali s kočijo ...

 Kaj je lepšega kot vonj sveže pečenega kruha iz domače pečice? S tem se strinja tudi Fala Slonček, ki tudi letos vse pridne pekovske mojstre vabi, da se udeležite natečaja v peki kruha. Tekmujete lahko v eni izmed treh kategorij: pšenični kruh, mešani kruh ali kruh iz posebnih vrst moke in se potegujte za bogate nagrade ter naziv Naj Fala kruh 2021.

Prijave z recepti sprejemajo do 11. oktobra, na elektronski naslov fala.sloncek@gmail.com. Tiste, ki se boste prijavili do 25. septembra, pa čaka nagrada.

Podaljševanje življenjske dobe prinaša tudi daljše dejavno življenje. Je velik, a krhek civilizacijski dosežek, ki se v vojnah, ekonomskih in zdravstvenih krizah lahko hitro zniža, opozarja doc. dr. Božidar Voljč, specialist družinske medicine in diplomant javnega zdravstva. Bil je direktor zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica in Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, minister za zdravje v prvi in drugi slovenski vladi ter član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije. Že 24 let je član Komisije RS za medicinsko etiko, drugi mandat je njen predsednik.

»Fotografija je zapis določenega trenutka v neskončnem času,« pravi Viktor Šmid iz Zgornjih Dupelj, ki je vajen svet opazovati skozi objektiv fotoaparata. Shranjenih ima več 120 tisoč fotografij, največ je prizorov iz narave, uličnih prizorov in portretov. 

Prve izkušnje si je še kot srednješolec nabiral z ruskim fotoaparatom Smena 8, od takrat jih je zamenjal že kar nekaj. Kot inženir informatike se je hitro spoprijateljil z digitalno fotografijo in urejanjem fotografij na računalniku. Zanima ga zlasti eksperimentiranje s svetlobo in izrezi, saj pravi, da lahko tako najbolj pokaže dinamičnost.

Slovenija je peta država v Evropi, ki ima v ustavo vpisano pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, ter prva država na svetu, ki ima ustavno zaščiten jezik gluhoslepih.

Pri nas živi okoli 200.000 oseb z okvaro sluha, med njimi je okoli 1500 gluhih, za katere je slovenski znakovni jezik (SZJ) materni jezik, ki ga uporabljajo kot primarno sredstvo sporazumevanja. Osebe z izgubo sluha so zaradi ovir v komunikaciji še vedno močno prikrajšane na marsikaterem področju v družbi. Gluhota vpliva na duševno zdravje, posebej boleča je socialna izključenost. Gluhi so zaradi neustreznega izobraževanja v primerjavi z drugimi invalidi najslabše izobraženi – 89 odstotkov jih ima največ srednjo poklicno šolo, le manj kot odstotek jih ima zaključeno univerzitetno izobrazbo. To ima številne neugodne posledice, kot so slabša pismenost, zaposlovanje na slabših delovnih mestih, nizek socialni status, otežen dostop na trg dela …