Stanovalci Socialno varstvenega zavoda Hrastovec so se vključili dogajanje v okviru 4. Nacionalnega meseca skupnega branja Društva bralne značke Slovenije. Projekt Beremo skupaj v letošnjem letu pozornost namenja medgeneracijskemu branju. V mesecu oktobru tako po enotah zavoda izvajajo bralno pogovorne aktivnosti, v katerih skupaj prebirajo Pohorske pripovedke in se nato v pogovoru tudi spominjajo svojih anekdot iz preteklosti.

V DBE Apače so se v aktivnost vključili tudi učenci OŠ Apače. Spodbujanje bralne pismenosti, socialno vključevanje, medgeneracijsko povezovanje so področja, ki večajo kvaliteto bivanja stanovalcev in krepijo socialno mrežo znotraj in tudi izven zavoda. Stanovalci ob skodelici dišeče kave in piškotih tako vsak teden uživajo ob novih pripovedkah in zgodbah, ki jim popestrijo vsakdan.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred dnevom boja proti revščini, 17. oktobrom, poudarja, da revščina v družbi blaginje ni dopustna. "Sledimo ustavnim načelom socialne države in strukturno omilimo družbeno neenakost ter tudi za tiste na robu naredimo prostor ob sicer družbeno bogati mizi," je pozval.

"Revščina je zanikanje ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic," poudarja. "Je kompleksen problem, za odpravo katerega potrebujemo vizijo in celostno strategijo. Ta mora temeljiti na človekovih pravicah, slediti mora trajnostnemu razvoju in skladna mora biti z mednarodnimi sporazumi, h katerim je Slovenija zavezana." Zaradi epidemije covida-19 se je po njegovih besedah tveganje revščine povečalo tudi za nekatere, ki so se pred epidemijo še lahko preživljali s svojim delom. Skrbijo ga napovedi o dvigu cen energentov, ki za vsakega uporabnika pomeni določen strošek. Odločevalce zato poziva k sprejetju ustreznih ukrepov, da bi preprečili morebitno energetsko revščino in poslabšanje položaja ljudi, ki že zdaj živijo na robu.

 AMZS v svojih centrih po Sloveniji do konca novembra zbira komplete prve pomoči s pretečenim rokom veljavnosti. Predali jih bodo Rdečemu križu Slovenije, ki pripomočke iz kompleta uporablja v izobraževalne namene.

V Rdečem križu namreč deluje več kot sto ekip prve pomoči, ki svoje znanje nenehno izpopolnjujejo, in tudi več kot 160 osnovnošolskih ekip prve pomoči, ki jim material iz zbranih kompletov prve pomoči s pretečenim rokom uporabe pride zelo prav. Na pobudo misije Slovenske vojske v Bosni in Hercegovini pa bodo zbrane komplete odpeljali v BiH, namenjeni bodo za izvajanje tečajev prve pomoči v desetih občinah, saj se soočajo z velikim pomanjkanjem sanitetnega materiala za izobraževanje.

Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja v Ljubljani, njegova naslednika, Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS) vabita na dan odprtih vrat. V petek, 15. oktobra 2021, od 10. do 19. ure, bo vstop v oba muzeja brezplačen, obiskovalcem so pripravili še nekaj privlačnih dogodkov, prav tako bodo lahko izkoristili  20, odstotkov popusta pri nakupu publikacij.

Ob 13. uri bodo na okrogli mizi ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem predstavili dve novi publikaciji o zgodovini muzeja: monografijo Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejno 100. številko revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije I. Predvsem bodo izpostavili nova spoznanja, do katerih so se dokopali pri raziskavah doslej še neobdelanega arhivskega gradiva.

 Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki ga obeležujemo 9. oktobra, je letos namenjen spodbujanju enakopravnega dostopa do te oskrbe in prilagajanja individualnim potrebam. H kakovostnejši obravnavi neozdravljivo bolnih zelo pomagajo mobilne paliativne enote, ki jih počasi dobivamo tudi pri nas.

V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 bolnikov, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni, večina med njimi pa bi vsaj v zadnjem obdobju življenja potrebovala paliativno oskrbo. Vendar pa niti vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov. Slovensko društvo hospic izvaja štiri programe, pri katerih spremljajo umirajoče in njihove svojce. Vsako leto je v njih vključenih okoli 12.000 uporabnikov. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospic v Ljubljani, ki uporabnikom nudi brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo.

Verjetno ni nikogar med nami, ki se ne bi strinjal s trditvijo, da bi morala biti skrb za starejše, ki spadajo med najranljivejše skupine prebivalstva, prednostna usmeritev naše družbe. Pa vendar se zadnjih deset let ali celo več ne moremo pohvaliti, da to resno mislimo in tako tudi ukrepamo. To nam je na boleč način pokazala epidemija koronavirusa. O tem, katere ukrepe izvajajo in načrtujejo za izboljšanje življenjskih pogojev starejše generacije, smo se pogovarjali z Janezom Ciglerjem Kraljem, ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Delež starejših pri nas presega 20 odstotkov, leta 2050 pa naj bi bil večji od 30 odstotkov. Čeprav smo vse bolj starajoča se družba, še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi vsem starejšim in bolnim omogočal enak dostop do različnih pomoči ne glede na njihov finančni položaj. Obstaja tudi že kar nekaj rešitev, kako pomagati starejšim, vendar so nepovezane. V želji, da bi socialne inovacije za oskrbo starejših združili v enotno mrežo, je nastal mednarodni projekt SI4CARE, katerega nosilka je ljubljanska univerza. Odgovore Slovenije na izzive starajoče se družbe bodo v okviru projekta iskali na številnih posvetih po vsej Sloveniji, prvi je bil v začetku septembra v Novem mestu.

 Štirideset let srčnosti

Novomeški dom starejših občanov skoraj od začetka tesno sodeluje s tovarno Krka, ki ves čas pomaga pri razvoju in kakovosti domskih storitev tako z različnimi zdravstvenimi pripomočki kot tudi s finančno podporo. K boljšemu počutju stanovalcev pa prispevajo tudi njihovi prostovoljci, ki organizirajo številne dejavnosti, kot so računalniški tečaji, različna predavanja, delavnice in srečanja, sodelujejo pa tudi v skupinah za samopomoč. Ob jubileju pokroviteljskega odbora so izdali publikacijo z naslovom 40 let srčnosti, kjer so zbrali zgodbe članov odbora in sodelavcev doma. Ob tej priložnosti je Milena Dular, direktorica doma, Krki podelila priznanje za 40 let pokroviteljstva, njenemu pokroviteljskemu odboru pa zahvalo za plemenita dejanja in srčno predanost. Na fotografiji sta sedanja člana Krkinega pokroviteljskega odbora predsednik Marko Gorenc in Ljudmila Kastelec, ki sta se pogovarjala s Sandro Grubar, ki v njem sodeluje že od začetka. (Besedilo: J. D.)