Na spletnem mestu Visit Ljubljana, oziroma na povezavi https://map.visitljubljana.com/ lahko najdete turistični zemljevid Ljubljane v digitalni obliki. Uporabniku ponuja številne uporabne informacije – o mestnih znamenitostih (največje v ožjem središču so tudi ilustrirane) in nastanitvah ter številne druge, kot so lokacije postajališč za Bicikel(j), pitnikov, urejenih javnih parkirišč in parkirnih hiš ...

Uporabnik lahko uporabi tudi možnost za deljenje lokacije, da se laže znajde in orientira in možnost risanja po zemljevidu. Tako lahko na zemljevidu označi določeno zanimivost, informatorji v TIC pa mu posredujejo dodatne informacije.

Slovenija je imela doslej na Unescovem seznamu svetovne dediščine štiri spomenike: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavne bukove gozdove v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik - Ždrocle. Od včeraj so na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine še dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.

V sklopu Plečnikovih del, ki jih je odobril Odbor za svetovno dediščino Unesca je sedem sestavnih delov: vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Z uvrstitvijo na prestižni seznam so ti spomeniki ali območja opredeljena kot tista, ki imajo izjemno univerzalno vrednost.

Na današnji dan pred 70 leti je bila sprejeta konvencija Združenih narodov o statusu beguncev, ki je po besedah visokega komisarja ZN za begunce Filippa Grandija danes ravno tako pomembna kot leta 1951. Po svetu je namreč zaradi konfliktov in preganjanja v domovini na begu kar 34 milijonov ljudi, njihovo število narašča iz leta v leto. 

Komisar ZN je ob tem poudaril, da družba beguncev že dolgo več ne sprejemajo z odprtimi rokami, ampak jih dojemajo kot grožnjo. Poleg tega tihotapci ljudi pod pretvezo konvencije ljudem dajejo lažno upanje in od njih za tihotapljenje zahtevajo velike vsote denarja. Vendar pa zaradi tega še ni treba kritizirati konvencije, je povedal profesor prava migracij na univerzi v švicarskem Bernu Alberto Achermann. "Ne moreš odpraviti nekega sistema samo zato, ker ga nekateri izkoriščajo," je dejal.

Pred 170 leti, natančneje 27. julija 1851, je bil javno objavljen razglas o ustanovitvi Društva Mohorjeva družba, kar pomeni tudi jubilejnih 170 let organiziranega slovenskega založništva. Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje slovenske založbe s širokim programom humanistike in leposlovja za vse generacije in ima dve knjigarni, v Celju in Ljubljani.

Kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, sicer prijatelja škofa Antona Martina Slomška, sta s somišljeniki 27. julija 1851 v Celovcu javno naznanila ustanovitev Družtva, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Društvo sv. Mohorja (tega svetnika so častili po vsem slovenskem ozemlju kot najstarejšo pričo krščanstva na naših tleh) je izdalo prve knjige in jih z letnico 1853 poslalo prvim 785 udom (članom). Januarja 1860 so v Celovcu društvo preosnovali v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja.

Ministrstvo za zdravje bo danes objavilo javni razpis, v okviru katerega bodo za skrajševanje čakalnih vrst namenili 65 milijonov evrov. V okviru razpisa bo lahko več kot 20.000 bolnikov prišlo hitreje do zdravstvene storitve, na katero nedopustno dolgo čakajo. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebni izvajalci, a bodo javni zavodi imeli prednost.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da problem čakalnih vrst ni od danes, pač pa se je to začelo že pred 10 leti ali več, epidemija covida-19 pa je težavo na nekaterih področjih še zaostrila. Tako danes na prvi specialistični pregled čaka več kot 70.000 ljudi, na specialistično-diagnostične storitve pa prek 100.000 ljudi. Ta manko iz preteklosti želijo nadoknaditi z javnim razpisom, katerega cilj je zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. "V središče postavljamo bolnika in izvajanje storitev," je poudaril in dodal, da morajo biti te storitve izvedene kakovostno, varno in v pravem času. Tako je po njegovem mnenju nujno izkoristiti vse vire, zato je razpis odprt za javne zdravstvene zavode, koncesionarje, kot tudi čiste zasebne izvajalce. Pri tem pa bodo imeli prednost javni izvajalci, sledili bodo koncesionarji, najnižje na prednostni lestvici bodo zasebniki.

Raziskava Barometer e-kupca 2020, ki jo že pet let izvaja DPDgroup, kaže velike spremembe v nakupnih navadah potrošnikov, zlasti v lanskem letu. Pogostost spletnega nakupovanja narašča, po spletu kupujejo tudi tisti, ki tega do sedaj niso počeli – starejši.

Zaščitni ukrepi in zapiranje državnih meja zaradi epidemije koronavirusne bolezni so pospešili rast spletne trgovine po vsem svetu. Samo v Evropski uniji je lani nakupe po spletu (e-nakupi) opravljalo 15 milijonov kupcev več kot leta 2019. Zelo so se spremenile kategorije izdelkov, ki jih najpogosteje naročamo prek spleta, v trendu so vse bolj odgovorno potrošništvo in trajnostni vidik. Raziskava še kaže, da bo 70 odstotkov kupcev ohranilo svoje navade spletnega nakupovanja tudi po koncu pandemije.

 Dvaintridesete poletne olimpijske igre moderne dobe, ki se bodo na Japonskem uradno začele jutri, 23. julija, in končale 8. avgusta, bodo v marsikaterem pogledu posebne.

Zaradi strogih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 na tekmovališčih ne bo gledalcev. Nastopilo naj bi približno 11.000 športnikov iz 206 držav, čeprav so mnogi odpovedali udeležbo, tisti, ki pa so že na prizorišču, pa se morajo držati številnih protokolov. V Tokiu bo nastopilo 54 slovenskih športnic in športnikov, prvič v zgodovini OI tudi slovenska moška košarkarska reprezentanca.

Z današnjo (brezplačno) projekcijo restavrirane verzije kultne komedije Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica se v Arboretumu Volčji Potok  začenja filmsko poletje, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale oziroma Mestnim kinom Domžale.

Vse do 28. avgusta boste lahko vsak četrtek, petek in soboto pod zvezdnim nebom uživali v dobrih filmih. Med drugim bodo na sporedu premiere dveh letošnjih oskarjevcev Oče – The Father in Minari, posebnih projekcij Lovci na tartufe, Hrupna soseda, Anette, Gospa z vrtnicami, naše prve projekcije s kužki Sinovi burje, koncert filmske glasbe Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik ter predpremiera novega dokumentarnega filma Divja Slovenija.

Evropski parlament je izvršni direktorici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, Kristini Modic in prof. dr. Samu Zveru, dr. med., predstojniku Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, podelil prestižno nagrado Državljan Evrope 2021 za njun prispevek k solidarnosti, vseevropskemu zdravstvenemu napredku bolnikov z rakom ter dostopnosti do javnih zdravstvenih storitev.

Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver sta februarja 2021 organizirala kampanjo CAR-T, s katero sta skupaj s skladateljem in članom Združenja L&L Dragom Ivanušo javnost povabila k zbiranju donacij za nakup potrebne naprave za zdravljenje najtežjih oblik krvnih rakov z napredno CAR-T celično terapijo. V slabih treh mesecih je prek 4.000 posameznikov, podjetij, organizacij in društev zbralo natančno 850.385,22 evrov. Tako so lahko kupili kar dve CAR-T napravi, podjetje H-BIT Ljubljana pa je še eno napravo podarilo. Tako ima Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana tri naprave, s katerimi bodo to gensko zdravljenje lahko zagotovili večjemu številu bolnikov s krvnimi raki.

V Centru starejših Gornji Grad od začetka julija deluje center Makov svet, ki je arhitekturno in programsko oblikovan na podlagi raziskave potreb starejših z demenco.

Center je razdeljen v štiri gospodinjske enote, vsaka lahko sprejme do 12 oseb oziroma skupaj 48 (trenutno jih tam biva 14). Dvanajst dvoposteljnih in 24 enoposteljnih sob z lastno kopalnico ima izhod v atrij, kjer bo terapevtski vrt, posebnost pa je senzorna soba. Kot poudarjajo v družbi Deos, ki upravlja Center starejših v Gornjem Gradu, je bil mak v starem Egiptu simbol mladosti, v perzijski kulturi simbol sreče, veselja. In to naj bi veljajo tudi za Makov svet, ki bo predvsem center prijetnega ter kakovostnega bivanja za osebe z demenco.