Pomagajmo poštarju Pavliju napolniti šolske torbe
Pošta Slovenije že deveto poletje zapored pomaga Zvezi prijateljev mladine Slovenije zbirati šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin. V akciji Poštar Pavli polni šolske torbe vabijo stranke, da do 6. avgusta v njihove poslovalnice prinesejo zvezke, pisala, barvice, ravnila in druge šolske potrebščine oziroma jih kupijo v njihovih poslovalnicah, ter jih oddajo v posebne košare.
Poleg tega zbirajo tudi finančne prispevke za nakup delovnih zvezkov, torb in drugih šolskih potrebščin. Pomagate lahko s pošiljanjem SMS sporočil na telefonsko številko 1919: s ključno besedo SOLA prispevate 1 evro, s ključno besedo SOLA5 pa 5 evrov. Večje zneske lahko vse do 9. oktobra 2021 nakažete na TRR SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI12 1724511900002, namen: 'Poštar Pavli polni šolske torbe'.
Demenci prijazne točke tudi v lekarnah
V Sloveniji deluje že več kot 220 Demenci prijaznih točk (DPT), ki jih odpirajo na pobudo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Namenjene so osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in vsem ostalim, ki potrebujejo svetovanje o tej bolezni.
Nedavno so prve štiri Demenci prijazne točke odprli v ljubljanskih enotah Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in sicer v lekarnah Bežigrajski dvor, Metelkova, Moste in Rakovnik, še ta mesec bosta odprti še v Lekarni pri ZD Grosuplje in Lekarni Medvode. Zaposleni v lekarnah bodo osveščali stranke (in kolege) o demenci, z osebami z demenco se bodo primerno sporazumevali in jim pomagali, če bodo potrebovali pomoč ali bodo morda zatavali v lekarno.
(BREZ)UP, večer resničnih zgodb
V Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo v torek, 8. junija, potekal večer resničnih zgodb, katerih skupni imenovalec je upanje, ki jadra od komike do tragike. Z vami bo osem pripovedovalcev in pripovedovalk, nekdanjih slušateljev Pripovedovalske šole Pripovedovalskega Varieteja: Jožica Hribar, Petra Muhič, Jože Hanc, Barbara Zonta, Maša Jazbec, Sanja Pregelj in Nataša Polanec.
Ob lepem vremenu bo pripovedovalski večer, ki se začne ob 19. uri, potekal na vrtu domačije, če bo vreme slabo pa v dvorani na podstrehi.
Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela
Turizem je zagotovo ena izmed gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj ko se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci, ki iščejo čim bolj inovativne zamisli za privabljanje turistov. Domačih in tujih. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Na mednarodni turistični borzi Fitur Madrid so nagradili promocijski video, ki predstavlja Slovenijo kot odlično izbiro za gastronomska doživetja. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena izmed prednosti in hkrati priložnost, da dodatno okrepimo našo pozicijo sodobne, zelene, v trajnost usmerjene turistične destinacije, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.
Slediti ekonomski računici ali potrebam ljudi?
Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, marsikateri nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.
Dodatno težavo predstavlja delovni čas omenjenih ustanov, ki se skrajšuje, pred vhodom se nabirajo dolge vrste, ljudje čakajo v različnih vremenskih razmerah, saj preventivni zdravstveni ukrepi zaradi covida-19 omejujejo število oseb v poslovalnici. Starejši se upravičeno počutijo prizadete in nemočne. Vsi niso vešči urejanja zadev prek računalnika, marsikateri ga sploh nimajo, v oddaljenih krajih je tudi signal slab ali pri hiši sploh ni interneta.
-
Spominski dren v čast junaškim ženam
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo Dobrnič sta ob praznovanju dneva zmage nad nacizmom in fašizmom ter dnevu Evrope pripravila že 19. dan spominov in tovarištva. Prireditev z naslovom Naši zakladi, pogum naprednih žensk je bila tokrat posvečena stoti obletnici rojstva Slave Klavore (eni od 21 slovenskih narodnih herojinj) in osemdeseti obletnici ustanovitve OF. V čast vsem junaškim ženskam so v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih 7. maja zasadili spominski dren. Na fotografiji so (z leve): Živa Vidmar, Franc Horvat, župan Občine Tišina, Majda Potrata, Ernest Ebešpanger, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, dr. Vera Klopčič, predsednica društva Dobrnič, Alojz Kastelic, župan občine Trebnje, Majda Ivnik iz Maribora ter Marjan Šiftar (vrt je zasnoval njegov oče Vanek). (B. B, foto: arhiv Šiftarjeve fundacije).
-
Pametni slušni aparat
Kot predsednik odbora naglušnih, ki deluje v sklopu Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, se osebno razveselim vsakega članka, ki pripomore k medijski prepoznavnosti naše nevidne invalidnosti in uporabnike ob izgubi sluha usmerja na pravo rehabilitacijsko pot. V časopisu Nedeljski dnevnik z dne 5. maja 2021 sem prebral članek novinarja Jana Konečnika z naslovom Pametni slušni aparat in se z vsebino popolnoma strinjam, saj korektno opisuje vse simptome in težave, ki nastanejo ob izgubi sluha, in k temu ni več česa dodati. Me je pa kot dolgoletnega uporabnika in uradnega predstavnika naglušnih resno zmotila zadnja poved, kjer je omenjeno, da je slušni aparat mogoče naročiti na spletu.
Dolgotrajna oskrba v epidemiji
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Naši domovi za stare ljudi so bili največja žrtev covida-19. Polovica smrtnih žrtev je bila v domovih. Njihova vodstva in zaposleni delajo že eno leto z napori, ki presegajo človeške moči. Stanovalci so bili mesece prikrajšani za obiske svojcev. Skupnost hodi okrog zaprte ustanove z njihovimi starimi ljudmi kot okrog zakletega gradu. Vse to se dogaja tudi med vsako gripo. Zastarel industrijski model velikih pokrajinskih domov in njegova institucionaliziranost pokažeta ob epidemijah svoj obraz v vsej svoji grozi.
-
Življenje je drzna avantura ali popolnoma nič. Helen Keller
Kako tanka je črta med življenjem in smrtjo, se običajno zavemo šele, ko je ne prestopimo, a ni manjkalo prav dosti.
Spomin seže daleč nazaj. V leta dežuranja na okrožnem državnem tožilstvu. Eno začetnih je prineslo ogled prometne nesreče na prehodu čez železniške tire. Teta je peljala svojo štiriletno nečakinjo k zdravniku in na nezavarovanem prehodu na Viču jima je v gosti megli življenje vzel dolg tovorni vlak. V vrtcu sem tisto popoldne objemala svojo skoraj enako staro hčerkico in tiho jokala. Razmišljala sem o mamici, ki ji to ne bo več dano.
-
Za slovenske zmage
Če kaj, je svetovna kriza, ki jo je sprožil koronavirus, nazorno pokazala, da je kljub političnim, gospodarskim, rasnim, verskim in zemljepisnim razlikam svet vendarle povezan in soodvisen veliko bolj, kot si mislimo. Virus so najprej odkrili na Kitajskem in v zelo kratkem času se je okužilo ogromno število ljudi po vsem svetu. In sprva nihče ni vedel, kakšne bodo posledice. Število okuženih in umrlih je skokovito naraščalo in povsod so iskali rešitev, ki bi vsaj zamejila, če že ne preprečila širjenje virusa. Pri tem so zdravstveni delavci krčevito skušali pomagati obolelim, vendar so pri tem naleteli na kopico nepremagljivih težav.
