Danes obeležujemo svetovni dan ščitnice, ki v Sloveniji poteka peto leto zapored, po svetu pa ga na pobudo Evropskega ščitničnega združenja obeležujejo od leta 2008. V sodobnem tempu življenja, ob stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje, opozarjajo v društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica

Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin ter trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli. Za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, a tudi moški niso varni. Zaradi nespecifičnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, dekoncentracija, motnje spomina in nihanja razpoloženja, bolezni ščitnice največkrat zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo ter psihičnimi težavami. Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih. Druge bolezni pa so več vrst raka, prekomerno delovanje (hipertiroza)ali premajhno delovanje (hipotiroza) ščitnice in golšavost.

Današnji svetovni dan čebel je namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga čebele in vsi drugi opraševalci imajo za kmetijstvo in biotsko pestrost. Kar 78 odstotkov divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk. Od njihovega opraševanja je odvisnih tudi 84 odstotkov kmetijskih rastlin v Evropi. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, v kmetijstvu v Sloveniji ocenjena na okoli 120 milijonov evrov letno.

Zaradi sprememb v okolju pa je življenje opraševalcev vedno težje. Letos jim je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja hrane še posebej težko, ocenjujejo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. V teh dneh so čebelarji, namesto da bi že opravljali prva točenja medu, primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele. Zato pozivajo prebivalce, naj pomagajo opraševalcem s setvijo in saditvijo medovitih rastlin in dreves. 

 Ob svetovnem dnevu družinskega zdravnika je minister za zdravje Janez Poklukar poudaril njihovo vlogo, prizadevanja in nesebičen trud v času epidemije covida-19 in se jim za to tudi zahvalil. Po njegovem mnenju je slovensko zdravstvo dokazalo, da se zmore odlično odzvati na izredne razmere, brez polne podpore osebnih zdravnikov to ne bi uspelo.

Janez Poklukar je izpostavil, da je bila osnovna zdravstvena dejavnost v času epidemije posebej obremenjena. Poleg redne dejavnosti, ki je bila le deloma prekinjena, so osebni zdravniki zagotavljali odvzeme brisov za testiranje na okužbo z novim koronavirusom ter vzpostavili točke za izvajanje hitrih antigenskih testov. Prav tako so v primarnem zdravstvenem varstvu zagotovili vse potrebno za izvedbo cepljenja prebivalstva proti covidu-19.

 Povišan krvni tlak močno poveča tveganje za obolenja srca in žil, denimo srčno popuščanje ali infarkt, pa tudi za možgansko kap, ledvično bolezen, okvaro vida in demenco. Pogosto ga lahko znižamo že z bolj zdravim načinom življenja, a žal se tega še premalo zavedamo.

Previsok krvni tlak, ki sicer sodi med kronične bolezni, ima kar tretjina odraslih, vse pogosteje ga imajo že otroci. Vendar pa velika večina tega (pre)dolgo ne ve. Prve težave so večinoma neznačilne, zato jih bolniki pogosto zanemarijo. Bodite pozorni na občasne jutranje zatilne glavobole, vrtoglavico, šumenje v ušesih, živčnost, moteno spanje. Bolezen poteka počasi, a vmes povzroča škodo  srcu, možganom, ledvicam in očem.

Danes je mednarodni muzejski dan, ki ga muzeji in galerije obeležujejo s prostim vstopom na stalne in občasne razstave, vodstvi po njih ter spletnimi dogodki.

Krovna mednarodna muzejska organizacija ICOM je letošnjo vsebino strnila pod naslovom Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi. Tema opominja na ključne spremembe v družbi, ki se jim bodo morale prilagoditi kulturne ustanove po epidemiji koronavirusne bolezni, recimo poskrbeti za varnost obiskovalcev in zaposlenih, predstavljanje vsebin na prilagojen način, digitalizacijo vsebin ... 

 Združeni narodi so leto 2021 razglasili za mednarodno leto sadja in zelenjave, s čemer želijo poudariti njun pomen za zdravje in razvoj. Hkrati pa želijo opozoriti, kako veliko škodo delamo z odpadno hrano – med katero je zlasti veliko sadja in zelenjave, ki sodita med hitro pokvarljiva živila. Koliko sadja in zelenjave pa pridelamo in pojemo v Sloveniji?

Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec porabi približno 21 kilogramov krompirja, skoraj 12 kilogramov jabolk in nekaj več kot 7 kilogramov zelene solate na leto. Stopnja samooskrbe s sadjem je pri nas nizka oziroma celo vsako leto nižja. Leta 2000 je bila najvišja, 66-odstotna, leta 2019 pa le še 30-odstotna. Podobno velja za samooskrbo z zelenjavo. Medtem ko je bila najvišja, 47-odstotna, v letu 2000, je v letu 2019 padla 43 odstotkov. Tega leta smo doma pridelali malo več kot 120.000 ton zelenjave. Od tega kar 16 odstotkov, ali več kot 19.000 ton, belega zelja. V sadovnjakih smo pridelali največ jabolk, v vinogradih pa več belega kot rdečega grozdja. Na tržnicah so pridelovalci prodali največ zelene solate (306 ton), čebule (209 ton) in korenčka (158 ton).  

 V dunajskih kavarnah "Vollpension" (Polni penzion), ki temeljita na medgeneracijskem sodelovanju, upokojenci pečejo slaščice, se družijo in tudi nekaj zaslužijo, mladi natakarji pa strežejo goste. Več kot polovica od skupno 80 zaposlenih je starih nad 60 let.

Med epidemijo covida-19 sta bili kavarni zaprti, zato se je socialno podjetje Vollpension odločilo projekt razširiti na splet. Oktobra lani so ustanovili spletno Slaščičarsko akademijo, kjer upokojenci vodijo tečaje peke slaščic kar iz svoje domače kuhinje. Doslej so izvedli že 150 tečajev z več kot 500 udeleženci in tako na simpatičen način premagujejo osamljenost in tudi revščino starejše generacije. 

Zadostna telesna dejavnost vpliva tako na telesno kot tudi duševno zdravje in kakovost življenja. Prav tako pa zmanjšuje možnost obolenj za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak, kot tudi na dejavnike tveganja, ob današnjem svetovnem dnevu gibanja opozarja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).

Zadostna količina gibanja je pomembna že v otroštvu, saj vpliva na življenjski slog in zdravstveno stanje odraslega posameznika. V vseh življenjskih obdobjih pa je treba treba skrbeti za zadostno količino gibanja in to vse leto.  Nedejavnost namreč predstavlja četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost.

Maj je tudi mesec osveščanja o srčno-žilnih boleznih, ko strokovnjaki opozarjajo na arterijsko hipertenzijo (previsok krvni tlak), srčno popuščanje ter možgansko kap. V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije do 4. junija opravljajo brezplačne meritve in posvete.

Visok krvni tlak,  to je tlak, ki je višji od 140 in/ali 90 mmHg,  povzroči strukturne spremembe žil, ki vodijo v okvare organov (možgani, srce, oči, ledvica,…).

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas, vsak dan zabeležimo več kot deset novih primerov. Med njimi so vedno pogosteje mlajši ljudje. Možganska kap nastane, ker je zaradi  nezadostne oskrbe možganov s krvjo, oziroma s kisikom, ki ga dobijo prek krvi,  njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Ker je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve žile ali krvavitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov.

 Trenutne epidemiološke razmere še ne omogočajo množičnih prireditev, zato bo tudi tradicionalni pohod po Poti ob žici ob 9. maju, prazniku Ljubljane, potekal v prilagojeni obliki.

Z Mestne občine Ljubljana pozivajo meščanke in meščane, ki se bodo podali na Pot ob žici, naj upoštevajo navodila in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. 

Pohodniki naj se na pot odpravijo sami ali z družinskimi člani, pozorni naj bodo na razdaljo med sprehajalci (vsaj 1,5 m), hodijo naj le v smeri urnega kazalca. Na kontrolnih točkah ne bo stojnic niti organiziranega žigosanja, lahko pa pohodniki sami zbirajo žige na kartončkih ali pa za beleženje kontrolnih točk uporabljajo mobilno aplikacijo Timinga Ljubljana. Aplikacija vsebuje kontrolne točke (kjer skenirate QR kodo posamezne kontrolne točke), evidenco že prehojenih poti, opis POT-i in GPS zemljevid. Tisti, ki bodo prehodili celotno pot in zbrali žige z vseh osmih točk, bodo naknadno prejeli tudi spominske medalje.