-
Izdelek naše naročnice
Vzajemnost je ena redkih revij, ki objavlja predloge za različna ročna dela z natančnimi navodili za izdelavo. Veseli smo odzivov bralk, ki jim ideje pridejo prav. Tako nam je Vida Strožič iz Tabora poslala fotografijo prekrasnega kvačkanega prtiča, ki ga je naredila po predlogi iz majske Vzajemnosti.
Hvala, gospa Vida, za fotografijo in pohvale, ki ste jih namenili uredništvu. Želimo vam še veliko zadovoljstva pri ustvarjanju ročnih del.
Uredništvo
Ustavimo se
-
Sence nad krajino
Vsaka vojna je nesmiselna in vsi v njej so poraženci, je v Žužemberku ob predstavitvi knjige Slavka Mirtiča Sence nad krajino dejal Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. S Tiffany Sadler, veleposlanico Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sta odprla razstavo fotografij letalskih napadov nad Suho krajino. Med drugo svetovno vojno so ti kraji doživeli napade italijanskih, nemških in proti koncu še angleških zračnih sil.
O zgodovini poslovanja z denarjem
Zakon brez dorečenega financiranja
Vlada je v začetku junija sprejela predlog dolgo pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi, v parlamentarni postopek ga bo poslala po rednem postopku. Vsebinsko je dokaj podoben predhodnim predlogom a financiranje dolgotrajne oskrbe, ki je bilo do zdaj vedno jabolko spora, ministrstvo za zdravje, ki je zakon pripravilo, prelaga na svoje naslednike.
Sprejeti predlog namreč predvideva, da naj vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi predlog posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in ga sprejme do konca istega leta. Do takrat pa bo sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe priskrbel državni proračun.
V Muretincih je povsod veselo in vsi gredo radi na izlet
»Dober dan, tudi vi ste prišli, kako lepo,« smo se pozdravili zdaj že stari znanci iz Alzheimer Cafeja v ptujski enoti doma upokojencev v Muretincih. Korona nam je preprečila sestajanje, zato smo bili ponovnega snidenja toliko bolj veseli. Prišlo je nekaj novih skupaj s svojci, ki bivajo v Muretincih. »Danes smo cvrli bezeg, ki smo ga nabrali v okolici,« po pozdravu pove vodja enote Jelka Sužnik. Iz kuhinje pripeljejo kavico in cvrtje, zadiši po spominih iz mladosti. »Jaz ne maram ocvrtega bezga, cvrla pa sem ga,« pove stanovalka, obolela za demenco.
-
Prvega julija 1900 je prvič poletel cepelin. Imenoval se je LZ1.
Šestega julija se spominjamo 50. obletnice smrti ameriškega glasbenika Louisa Armstronga z vzdevkom Satchmo, ki je veljal za najboljšega trobentača na svetu in kralja džeza.
Na svetu je evidentiranih 3712 botaničnih vrtov. Med njimi je tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki je bil ustanovljen 11. julija 1810. V svoji bazi ima zapisanih 5.729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort.
-
Za slovenske zmage
Za pol leta je naša država prevzela vlogo predsedujoče v 27-članski skupnosti evropskih držav. To sta zagotovo velika čast in odgovornost, čeprav je zdaj ta položaj veliko manj pomemben, kot je bil še pred desetletjem. Zdaj je namreč predsedujoča država bolj ali manj le koordinator dejavnosti, o katerih so se predsedniki vlad že predhodno dogovorili. Pa vendar je predsedovanje Svetu Evropske unije za našo državo priložnost, da se uveljavi kot odgovorna in zrela članica mednarodne skupnosti.
Ugodnejše vozovnice v javnem potniškem prometu
Ministrstvo za infrastrukturo s 1. julijem uvaja dve vozovnici, ki potnikom prinašata dodatne ugodnosti pri potovanju z medkrajevnim avtobusnim in železniškim prometom.
Tako je nova vikend vozovnica Slovenija za družine ali skupine potnikov do pet oziroma do 10 oseb, med katerimi je vsaj en otrok v starosti do 14 let, s katero se lahko neomejeno vozijo z medkrajevnim avtobusom ali z vlakom ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozovnica velja štiri dni, kar omogoča, da potniki začnejo potovanje v soboto, se vozijo v nedeljo in se nato vračajo v torek, če je ta dan denimo praznik. Cena vozovnice je 15 evrov za skupine do pet oseb in 30 evrov za skupine do 10 oseb. Druga novost pa je ta, da lahko potniki (posamezniki in družine) ob sobotah, nedeljah in praznikih kupujejo enotne vozovnice s kar 75-odstotnim popustom.
-
Zavist je strahopetna stran sovraštva, vse njene poti so silno mračne. Anonimus
Ali ste v zadnjem času doživeli, da bi kdo koga iz srca pohvalil ali celo prav dolgo hvalil, drugi pa bi mu le pritrjevali in ne bi dodali vsaj besedice ampak?
Na našem zvezdnatem nebu se ob jasnini, ki je ni prav veliko, pokažejo zvezde in zvezdice pa »vozovi« in »vprege«, mnoge kmalu izginejo ali jih zasenčijo nove. Seveda tega ne gre jemati povsem dobesedno, kajti najdemo veliko znanih in neznanih, velikih in majhnih, predvsem pa ta pravih.
Povsem drugače je, ko dobijo človeška imena in obraze ter stase. Zlasti v političnem in medijskem svetu, pri čemer se tu in tam oba celo usodno zlijeta. O demenci – na pamet in po domače?
Alzheimerjeva demenca je dobila ime po zdravniku, ki je verjel in dokazal, da demenca ni bolezen duše, ampak organska motnja s porušeno zgradbo osrednjega živčevja. Pri nas pa bi jo spet uvrstili v psihiatrijo ...
Slovenija je med prvimi na svetu sprejela nacionalno strategijo za demenco, naš model obravnave te bolezni pa je postal evropska zgodba o uspehu, kajti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nas je – tudi zaradi široke interdisciplinarne obravnave – predstavila kot primer dobre prakse. Med tistimi, ki so največ naredili za tak napredek v obravnavi demence in našo strokovno prepoznavnost v svetu, je zagotovo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sam pa navaja še vrsto imen, tudi psihiatra dr. Aleša Kogoja, ki je leta 1997 ustanovil društvo Spominčica. Z izobraževanjem svojcev in ozaveščanjem širše javnosti je društvo doseglo velike premike v družbi, ki že zna zdraviti ali vsaj lajšati bolezen, jo razumeti in zato tudi zavarovati dostojanstvo bolnikov.
-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Slovenska vlada usklajuje Zakon o dolgotrajni oskrbi pred parlamentarno obravnavo. Njegov predlog, ki je bil jeseni v javni razpravi, ima največ sodobnih rešitev od vseh, ki so jih vlade pripravile v dveh desetletjih. Za njegovo izvajanje sta zagotovljena proračunski in evropski denar za naslednja tri leta do novega zavarovanja. Njegova najšibkejša točka je oklevanje, da bi preusmeril dolgotrajno oskrbo v pristojnost občin, kamor spada enako kot vrtci, komunala in druge osnovne potrebe občanov. Od tega, koliko bo rešena ta in še nekatere šibke točke zakonskega predloga, je odvisno reševanje najbolj perečega problema današnje in jutrišnje oskrbe – kakovosten kader.
