-
NAŠ POGOVOR
Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. Ali kot pravi zgodovinarka dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk: »Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.« Zagotovo ni dovolj, da se jih spomnimo samo marca, ko praznujemo mednarodni dan žensk in materinski dan, a vseeno je to priložnost, da obudimo iz pozabe nekatere posameznice, ki so širile meje 'ženskega sveta'.«
Zdravstvena nega in socialna oskrba sta povezani
STARANJE V SLOVENIJI
Značilnost polpretekle dolgotrajne oskrbe so ločene storitve zdravstvene nege, socialne oskrbe in drugih strok. V oskrbovalni ustanovi se zvrsti ob postelji oskrbovanca dan za dnem vrsta izvajalcev: negovalka, čistilka, medicinska sestra, fizioterapevtka, delovna terapevtka, socialna delavka ... To je industrijski princip tekočega traku v proizvodnji 19. in 20. stoletja, ki je prešel v institucionalizirano delo z ljudmi. Za ta tip oskrbe že danes ni dovolj kadra. Za posameznika in državo je predraga. Človek informacijskega časa noče biti objekt serijske obravnave. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje jo je zamenjala integrirana dolgotrajna oskrba, ki vse vire in vse vidike oskrbe povezuje v celoto, vsakega človeka pa jemlje osebno, torej z njegovimi potrebami, zmožnostmi in njegovo osebno zgodovino. Dobre izkušnje po Evropi kažejo, da ta novi princip omogoča humano, finančno in kadrovsko vzdržno oskrbo v času rastočih potreb ob staranju prebivalstva.
-
Alojzija Murn iz Naklega pravi, da slika, odkar ve zase. Samo da so ji domači kot majhni punčki dali papir in svinčnik, pa so imeli mir. V najstniških letih je hodila na odprtje razstav, če je le bilo mogoče, je opazovala slikarje pri delu in si želela, da bi znala tako slikati. Šele ko je zamenjala službo in se je vozila v Ljubljano, je odkrila Likovni atelje Nuše Lapajne, akademske slikarke, in se začela zavzeto učiti osnov risanja, nato pa še slikanja.
Rada riše z ogljem in na velikih formatih. Pri slikanju pa ji je najljubša tehnika olje na platnu, čeprav jo vedno bolj navdušuje tudi akvarel, ki ga šele dobro spoznava. Večinoma slika v živo, ne po fotografiji. Zlasti portreta nikoli ne moreš tako dobro »zadeti« kot pri živem modelu, pravi slikarka.
-
Varstveni dodatek, ki trenutno znaša 189 evrov na mesec, ljudem v kronični finančni stiski omogoča nekaj več kot le golo preživetje. Denar lahko porabijo za vzdrževanje stanovanja ali nakup trajnih dobrin, na primer gospodinjskih strojev. Skratka za kritje stroškov, ki so nujni, a si jih le malo starostnikov lahko privošči.
Tveganje revščine pri starejših je pri nas že od krize naprej večje kot v večini držav Evropske unije. Dr. Andrej Srakar z Inštituta za ekonomska raziskovanja je izračunal, da je bilo v letu 2017 zaradi revščine na Danskem ogroženih 11 odstotkov prebivalstva, na Češkem 14, v Nemčiji in Avstriji 16 oziroma 22, v Sloveniji pa 29 odstotkov. Na slabšem so samo starejši v Bolgariji, Cipru, Španiji, Estoniji, Latviji in Litvi. Po mnenju Srakarja so glavni razlogi za klavrn položaj nizke pokojnine, neurejen sistem dolgotrajne oskrbe in pomanjkljivi podporni mehanizmi.
-
Valentinovo na hrvaški obali
Skupina bralcev Vzajemnosti je sredi februarja preživela dva lepa dneva v Istri. Uživali so v čudovitem vremenu, sprehodu ob morju v Rabcu in ogledovanju znamenitosti Reke, Opatije, Pulja in Vodnjana, kjer je nastala ta fotografija ob starodavnih kažunih, to so pastirske hiške iz kamna, narejene v tehniki suhe gradnje. (Fotografija: Stanislav Kodelja)
Kako možgani zaznavajo medosebne odnose
Človek ni otok se glasi naslov letošnjega Tedna možganov, ki ga za ozaveščanje laične in strokovne javnosti že vrsto let prireja SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost, v sodelovanju z drugimi organizacijami in posamezniki. V tednu med 16. in 22. marcem 2020 bodo s predavanji, filmi in delavnicami osvetlili odnose, s katerimi se srečujemo vsak dan. To je priložnost, da prisluhnemo znanosti, ki »utira pot resnici in naj nas brani pred zavajanjem in neresnicami«. Največ dogodkov bo v Ljubljani, odvijali se bodo v Peterlinovem paviljonu Fakultete za matematiko in fiziko, v Atriju ZRC ter v Slovenski kinoteki. Predavanj in delavnic pa se lahko udeležite tudi v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Tolminu in Mirnu. Program najdete na spletni strani: http://www.sinapsa.org/TM. Priporočamo še obisk spletne strani: www.zamozgane.si.
-
Prva sobota v marcu je dan, ko se ljubitelji hoje v naravi z veseljem odpravijo na pohod v spomin na prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. Prehodijo 15 kilometrov med srednjeveškim središčem Višnje Goro in Jurčičevo domačijo na Muljavi, kjer se dogodek zaključi z glasbenim in kulturnim programom. Med potjo si udeleženci ogledajo različne znamenitosti (gozdno učno pot, cerkvico sv. Duha na Polževem …) in poskusijo domače dobrote, ki jih pripravijo domačini. Čebelarsko društvo iz Stične pa bo poskrbelo za meden prigrizke že na začetku pohoda.
-
Anketa
Ali so ženske v Sloveniji enakovredne in enakopravne moškim?
Jurij Souček, upokojeni igralec, Ljubljana: »Za področje umetnosti z veseljem povem, da so ženske bile, in verjamem, da so še, vedno popolnoma enakovredne in enakopravne z moškimi. Moški smo jih občudovali, saj so velikokrat zmogle mnogo več kot njihovi kolegi. Tudi finančno med nami ni bilo razlik. Morda je žensk le nekoliko manj med kiparji, saj je ta dejavnost pogosto povezana z večjimi fizičnimi napori, ki ženskam niso povsem naravni.«
-
Bil je vroč avgustovski dan in z vnukinjo sva odšli po nakupih za novo šolsko leto. Lepa tradicija. Šli sva še na mini kosilo. Sedli sva k oknu, ko je mimo po Nazorjevi poseben voz pripeljala zelo stara gospa. Vsa v črnih oblačilih, močno sključena. Na vozičku je imela veliko črno vrečo, tako za smeti. Le kaj je v njej, je ugibala moja Lara. Odgovor je sledil. Ustavila se je pri betežnem gospodu. Iz vreče je jemala beli kruh, narezan na kose. On ga je zlagal v belo plastično vrečo in se ob tem na vso moč boril z golobi. Nato je gospa počasi odšla, on pa je kar obsedel. Bila je edinstvena priložnost, da z vnukinjo odprem temo revščine. Hitela je razlagati, da v razredu ni revnih in lačnih otrok. A zgodba se je je dotaknila in bankovec za pet evrov, ki ga je stiskala v roki za sladoled, je poklonila gospodu na klopci. Lepo se je zahvalil. Imeli sva še poučen večer. Nikoli namreč ne smeš izpustiti priložnosti, da otroku ne bi razložil situacije, ki jo doživi.
-
Zagotovo je bil odstop Marjana Šarca s položaja predsednika manjšinske vlade veliko presenečenje. Kot je povedal, s tako »podporo« koalicijskih partnerjev ne more izpolniti zavez, ki jih je sprejela vlada in so jih zapisali v koalicijski pogodbi. V resnici so se posamezna ministrstva začela odmikati od ciljev, ki bi jim morali slediti, kaplja čez rob pa je bilo mešetarjenje strank in poslancev koalicije ob sprejemanju zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ne gre se slepiti, da raznovrstne interesne skupine skušajo ohraniti svoj vpliv in privilegije in s tem vplivati na sprejemanje zakonov. To je pač del resnične politike, sprevrženo pa je, če predstavniki ljudstva brez sramu »pohodijo« osnovne zaveze, ki so jih dali volivcem, in si s tem odprli vrata v parlamentarno dvorano. Takšni preobrati so se dogajali že v preteklosti, vendar kakih resnih posledic ni bilo. Zato ni presenetljivo, da v javnosti prevladuje prepričanje, da državo v resnici vodijo interesi, ki imajo dovolj kapitala in...
-
Gregorjevo nekoč in danes
Ko se prve znanilke pomladi izvijejo iz mrzlega objema zemlje in zaslišim še prijetno žvrgolenje ptic, ki se »ženijo«, se zavem, da je blizu pomladni praznik gregorjevo. Obudi se mi spomin na hišice, v katerih so gorele svečke in smo jih otroci zvečer pred praznikom sv. Gregorja spuščali po reki Tržiški Bistrici. V Tržiču, mojem rojstnem kraju, živi ta običaj že stoletje.
V preteklosti se je po starem koledarju pomlad začela 12. marca, ko goduje sv. Gregor. Takrat se dan začne daljšati. Tega so bili veseli vsi rokodelci, posebno še čevljarski pomočniki in vajenci. Ni bilo več treba šivati čevljev ob leščerbi ali petrolejki, kot se je dogajalo vso zimo.
