Pred svetovnim dnem srca, 29. septembrom, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravljajo  različne dogodke. Največ dogodkov bo konec septembra, nekaj pohodov pa bo že ta konec tedna.  

Podružnica Posavje vabi v soboto, 14. septembra, na pohod na Muljavo in izvir Krke. Tja se boste odpeljali z avtobusom, odhod iz AP Brežice  je  ob 7. 30 uri, iz AP Krško  pa ob 7. 50. uri.

Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino prireja kar dva, že tradicionalna pohoda. Štukljeva pot se bo začela ob 9. uri na Bajnofu, Sevno pod Trško goro, start Andrijaničeve poti pa bo ob 10. 30 uri izpred Šport hotela Term Krka na Otočcu. Vsi pohodniki pa bodo imeli isti cilj v Športnem parku Krkinih Term Šmarješke toplice, kjer se boste naučili ravnati z defribrilatorjem.

 Pravi moški so pozorni na telesne spremembe, ob sumljivih telesnih znakih ne oklevajo in pravočasno obiščejo zdravnika, se izogibajo slabim navadam in se odzovejo vabilom na presejalne teste programa SVIT. To je eden od nasvetov, ki jih Društvo onkoloških bolnikov Slovenije namenja moškemu delu populacije. Hkrati začenjajo akcijo Pravi moški skrbi zase!, s katero želijo moške intenzivneje seznanjati z možnostmi preprečevanja in čimprejšnjega odkrivanja raka.

 V društvu so prepoznali, da moški pogosteje obolevajo in umirajo za rakom kot ženske. "Ugotovili smo, da smo ženske veliko bolj odgovorne do svojega zdravja in se hitreje odločimo za obisk zdravnika. Moški pa so pri tem veliko počasnejši," je razloge za nastanek akcije predstavila podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Breda Brezovar Goljar.

 Periferna arterijska bolezen (PAB) se pogosteje pojavlja po 55. letu starosti in največkrat prizadene arterije na nogah. Povzroči jo napredovala ateroskleroza (poapnenje žil), ki postopno oži arterijo, tako da je otežen pretok krvi. Zamašene žile so med najpogostejšimi skritimi vzroki za hujše srčno-žilne zaplete, zlasti za srčni infarkt in možgansko kap.

Tveganje za nastanek bolezni zamašenih žil lahko zmanjšamo, če živimo zdravo in smo telesno aktivni vse življenje. Koristne so občasne meritve gleženjskega indeksa, s pomočjo katere lahko enostavno in hitro odkrijemo zožitve ali zapore arterij na nogah. Meritev je povsem neboleča in nenevarna, traja 10 do 15 minut, opravimo jo lahko že pri marsikaterem zdravniku splošne oziroma družinske medicine.

  Čeprav je  samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno, lani je znašal 17,8)  najnižji po letu 1965, je Slovenija po številu samomorov še vedno nad evropskim povprečjem. Svetovni dan preprečevanja samomora (10. september) je namenjen osveščanju javnosti, naj bo bolj pozorna na stiske soljudi, in že drugo leto zapored poteka pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«.

 Lani je za posledicami samomora pri nas umrlo 353 oseb, 274 moških in 79 žensk. Medtem ko je samomorov med moškimi približno štirikrat več kot med ženskami in naraščajo s starostjo, je med ženskami več poskusov samomora.

 Uspeh lanskega prvega Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbudil organizatorje (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Bralno društvo Slovenije, Združenje splošnih knjižnic, Društvo slovenskih pisateljev in še druge) k temu, da bo pobuda postala tradicionalna. Letošnji mesec skupnega branja poteka od 8. septembra, mednarodnega dne pismenosti, do 13. oktobra, ko se zaključi Teden otroka. V tem času različne ustanove, od knjižnic, kulturnih domov, društev, šol do založb in domov starejših občanov, pripravljajo različne dogodke (bralne urice, skupna branja, pogovore o knjigi in druženja ob njej …) in tako spodbujajo k branju otroke, mladino, družine in odrasle. Kje se bo kaj dogajalo, lahko spremljate na spletni strani: https://nmsb.pismen.si/sodelujoci/izvajalci.

 Po nekaterih podatkih za kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Redno gibanje je učinkovito, še posebej prilagojene vaje pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov pomagajo premagovati težave, so povedali v Združenju fizioterapevtov Slovenije pred svetovnim dnevom fizioterapije, ki bo 8. septembra pod naslovom Fizioterapija in kronična bolečina.

 V 16 krajih bodo v septembru za občanke in občane pripravili vodene vadbe, predavanja, pohode in druge brezplačne dejavnosti. Več informacij preverite na spletni strani združenja:

 Številni konjeniški klubi po vsej Sloveniji bodo v soboto, 7. septembra, pripravili dan odprtih vrat za ljubitelje konj in jahanja. 

Stik z živalmi, zlasti konji, na ljudi vpliva blagodejno v fiziološkem, psihološkem in socialnem smislu, odličen pa je tudi kot pomoč pri otroških terapijah. Otroci, ki se ukvarjajo z živalmi, so bolj optimistično naravnani, kažejo večjo sposobnost empatije in več altruizma, poudarjajo na Konjeniški zvezi Slovenije, ki želi tudi na ta način promovirati konjeništvo.

Primerno izbrane telesne in možganske aktivnosti nam lahko zelo koristijo v zrelih letih, pravi dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik, ki raziskuje delovanje možganov pri umskih in mentalnih procesih. Zanimajo ga povezave med vedenjem in možgani, predvsem pa, kako se možgani spreminjajo s staranjem in kaj se dogaja z umskimi sposobnostmi. Že več kot dvajset let živi v Združenih državah Amerike, na inštitutu za gerontologijo na Univerzi Wayne State v Detroitu se ukvarja z zgodnjo diagnostiko alzheimerjeve bolezni. Redno se vrača v Slovenijo, a ne obišče samo mame na Krasu, pač pa z veseljem sodeluje z različnimi institucijami, pri projektih, prireja predavanja, razvija aplikacijo za kognitivni trening, pripravlja pa tudi posodobljeno verzijo knjige Umovadba – za bistre možgane v poznih letih, nad katero so slovenski bralci navdušeni. Prepričan je o koristi kognitivnega treninga, ki ga imenuje umovadba ali kar paša za možgane.

V Sloveniji je kar nekaj energetske revščine. Marsikdo težko zbere denar za ogrevanje, elektriko in toplo vodo; nekateri čez zimo celo zmrzujejo. Ogroženi so zlasti starejši, brezposelni in klavrno plačani zaposleni. Oblast je težavo sicer zaznala, in to predvsem po zaslugi Evropske unije, vendar se je loteva počasi in štorasto. »Želi pogasiti požar, a ne ve, kje in koliko gori,« je do odpravljanja energetske revščine kritičen prof. Peter Novak, ki se že desetletja ukvarja z različnimi vidiki energije.