-
Kaj je bolečina? Zakaj me boli? Kako jo ustavim? Proučevanju fenomena bolečine, ki ni vezana samo na fizični dražljaj, ampak je njen izvor lahko psihološki, sociološki ali preplet vseh, bo namenjen letošnji Teden možganov. Poimenovali so ga Na pragu bolečine. Bolečina je namreč pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer. Bolečina ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v življenju.
-
Januarja je v domovih za starejše zavladalo nelagodje. Cene oskrbnin so se povečale za 10 do 30 evrov na mesec, odvisno od kategorije, v katero je stanovalec doma razvrščen. Vlada je namreč povišala plače zdravstvenemu osebju, vendar domovom denarja za to ni zagotovila v zdravstveni blagajni. To ne bo edina podražitev v tem letu. Napovedani sta še dve, prva zaradi uskladitve s cenami življenjskih stroškov, druga znova zaradi uskladitve plač.
Marsikateri starostnik se je zaradi podražitve znašel v stiski, čeprav se jim zdi samoumevno, da se plače pogosto preobremenjenemu osebju povečajo. »Starega človeka podražitev prizadene, še posebej, če del oskrbnine plačujejo njegovi najbližji, takih pa je veliko. Ne tarnajo, vidi pa se, da jih to skrbi,« pravi Zvonka Hočevar, direktorica Doma za starejše Kranj.
Mogoče je že čas za žensko energijo
Dr. Aksinja Kermauner je septembra 2018 postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Je komaj druga ženska na tem položaju. O pomenu in vlogi literature razmišlja na svojski način. Za otroke in mladino je napisala več kot 15 knjig pa tudi nekaj romanov za odrasle bralce. Je avtorica prvih tipank in izvirnih leposlovnih besedil za lahko branje. V svoja dela vnaša elemente humorja, predvsem pa optimizem, ki pri nas pogosto nima domovinske pravice, nenehno spominja na pomembnost branja, razumevanje med ljudmi, preseganje medgeneracijskih konfliktov, skrb za okolje in ne nazadnje tudi na prijateljstvo.
Čuvanje vnukov ima dobre in slabe strani
STARANJE V EVROPI
Ena izmed dejavnosti, ki starim staršem po navadi precej polepša dneve v starosti, je čuvanje vnukov. Ob tem lahko pozabijo na vse tegobe, nizke pokojnine, čudaško politiko, bolezni in zdravstvene omejitve, osamljenost, občutke obupa nad iztekajočim se življenjem in še kaj. Vendar pa ima lahko čuvanje vnukov tudi negativne posledice. Katere?
S tem vprašanjem sta se v nedavnem članku z uporabo podatkov SHARE ukvarjala italijanska raziskovalca Giorgio Brunello in Lorenzo Rocco. Običajne ugotovitve, tudi iz literature, pravijo, da je čuvanje vnukov povezano z večjo blaginjo in boljšim počutjem starih staršev. Tako ena zadnjih pravi, da to še posebej velja za babice (bolj kot za dedke), kar povezujejo tudi s pričakovanji do starejših v večini evropskih držav (čeprav tu nekatere, na primer skandinavske, izstopajo po večjem poudarku na formalnem, plačanem zagotavljanju čuvanja vnukov). Zanimivo, da te študije najdejo posebej veliko zadovoljstvo pri starih starših s tremi ali več vnuki – več vnukov imate, močnejše bo vaše zadovoljstvo pri ukvarjanju z njimi.
Gospa, ki še po smrti buri duhove
Januarja smo lahko v dnevnem časopisju prebrali vest, da je avto ob mraku do smrti povozil starejšo žensko, ki je prečkala Dunajsko cesto, tam, kjer ni prehoda za pešce. Takoj sem pomislila, da je to morda »naša« Gospa, kot smo ji rekli, čeprav je seveda imela tudi ime in priimek. Sama je stanovala v baje lastniškem enosobnem stanovanju v enem izmed blokov za Bežigradom v Ljubljani.
Nihče iz bloka, kjer je stanovala, pa ne ve, ali je že pokopana in kdo je ali bo plačal pogreb ter kdo so, če so, njeni sorodniki, kdo zdaj plačuje izdatke za njeno stanovanje, predvsem pa, kaj se bo zgodilo s hrano, ki jo je ves čas nosila v stanovanje, ko se bo malce otoplilo … Ključa od njenega stanovanja namreč nima nihče v bloku. Ima ga le prometna policija, če je po prometni nesreči pobrala njen nahrbtnik s ceste.
-
Za slovenske zmage
Konec maja bomo državljani Evropske unije izbirali svoje zastopnike v Evropskem parlamentu. O delovanju te vseevropske ustanove praviloma običajni volivci ne vemo veliko, še najbolj nam ostaja v spominu prerekanje med evropsko »levico« in »desnico«, pri čemer ta razmejitev že dolgo ne izraža dejanskih razmer, čeprav še vedno velja, da imajo največji vpliv poslanci Evropske ljudske stranke in socialisti. V obeh skupinah so tudi poslanci iz Slovenije, vendar ti v resnici nimajo omembe vrednega vpliva.
-
Večgeneracijski centri vabijo
Februarja sta minili dve leti, odkar sta Slovenska filantropija in ZPM Ljubljana Moste-Polje na petih lokacijah v osrednji Sloveniji vzpostavili Večgeneracijski center Skupna točka. Dva sta v Ljubljani: v Mostah in na Viču, drugi pa na Vrhniki, v Grosupljem ter Logatcu v sklopu Hiše sadežev družbe. Centre je do zdaj obiskalo že skoraj 8.500 ljudi. Zaposleni in prostovoljci pripravljajo pester program, ki je namenjen različnim starostnim skupinam, vsebine pa prilagajajo potrebam in željam uporabnikov: telovadba in joga za starejše, kuharske...
-
Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več je precej udaren naslov okrogle mize, s katerim so predstavniki zdravstvene in babiške nege želeli opozoriti javnost, predvsem pa pristojne, da so nujne spremembe. Pri tem so imeli v mislih tako diplomirane medicinske sestre kot zdravstvene tehnike in babice pa tudi bolničarje-negovalce. Vedno več jih namreč zaradi slabih pogojev dela in slabega zaslužka odhaja v tujino ali pa celo zapušča poklic.
Tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni. Potrebe in zahteve uporabnikov, torej pacientov, se povečujejo, izvajalci zdravstvene nege opravljajo vse več nalog, kadrovski standardi in normativi pa so stari več kot 30 let, so opozorili. Samo v bolnišnicah je leta 2017 primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege. Zdaj ni stanje nič boljše, prej nasprotno. S pomanjkanjem kadra se spopadajo tudi v zdravstvenih domovih, domovih za starejše in tudi v patronažni službi. Leta 2006 smo imeli 840 patronažnih medicinskih sester – toliko kot jih je še danes, čeprav se je njihovo delo v zadnjem letu zelo spremenilo, saj je vedno več starejših in bolnih ljudi, ki potrebujejo vsakodnevne obiske na domu. Ni zanemarljivo dejstvo, da se osebje v zdravstveni negi stara, četrtina patronažnih medicinskih sester je starejša od 55 let.
-
STARANJE V SLOVENIJI
V prejšnjih dveh člankih smo se na tej strani Vzajemnosti poglobili v raziskovalne podatke o tem, da se večina ljudi stara ob enem ali več družinskih članih, ter v podatke, da v današnji družbi narašča delež samovalcev, ki živijo sami v stanovanju. Navedli smo dejstvo, da staranje z drugimi samo po sebi še ne pomeni kakovostnega staranja in da samovanje še ni osamljenost. Zelo pametno pa je vzeti zelo resno podatke o telesnem in duševnem zdravju starejših ter o njihovem doživljanju zadovoljstva in sreče, ki pritrjujejo reku Gorje samemu!
-
Italijani uradno stari pri 75
Kongres italijanskega nacionalnega združenja za gerontologijo in geriatrijo, ki se je odvijal sredi decembra v Italiji, je določil novo uradno starost za državljane. Po novem postanejo Italijani uradno stari, ko dopolnijo 75 let. Skladno z zakonodajo, ki opredeljuje ljudi za stare pri 75, bodo morali bančništvo, zavarovalništvo, zdravstvo pa tudi muzeji in železnice, ki omogočajo cenejše vstopnice in vozovnice starejšim, upoštevati nova merila. Starostno mejo so Italijani zvišali za deset let, torej s 65 na 75.