Davčna napoved upokojencev s pokojnino iz tujine
POISKALI SMO ODGOVOR
V uredništvo smo dobili vprašanje bralke, ki jo zanima, ali morajo vložiti davčno napoved za odmero dohodnine tudi slovenski državljani, ki prejemajo pokojnino iz Nemčije, kjer so bili zaposleni vso delovno dobo. Zanima jo še, ali je oddaja davčne napovedi odvisna od tega, ali po upokojitvi živijo v Sloveniji oziroma v kateri drugi državi, ali od tega, kje imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Za slovenskega državljana, ki prejema izključno nemško pokojnino, je obveznost vložitve davčne napovedi odvisna od njegovega rezidentskega statusa za davčne namene, ne od državljanstva, so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Ključna je torej ugotovitev, ali je oseba davčni rezident Slovenije ali ne. Če je oseba davčni rezident Slovenije (zaradi stalnega prebivališča v Sloveniji ali drugih okoliščin, kot je središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji), mora napovedati vse dohodke, vključno s pokojnino iz Nemčije. Rezidenti Slovenije morajo nemško pokojnino v 15 dneh od dneva, ko jo prvič prejmejo, napovedati Fursu z vložitvijo napovedi za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente.
-
20. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Na jubilejnem srečanju prijateljev Vzajemnosti se bomo družili od 31. maja do 3. junija 2026 v Vodicah pri Šibeniku.
Drage bralke in bralci, zveste prijateljice in prijatelji Vzajemnosti, v teh dvajsetih letih smo se družili v marsikaterem obmorskem kraju na Hrvaškem pa na otokih, zapeljali smo se tudi čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tokrat nas bo gostil, priljubljeni turistični kraj v bližini Šibenika s slikovito rivo, zgodovinskimi znamenitostmi in lepimi plažami. Med drugim je znan po eni najbolj priljubljenih prireditev, ki se odvija v začetku avgusta – to je Vodička fešta. No, če se pošalimo, se bo letos pač začela nekoliko prej …
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
-
februar '26Ljudje Medgeneracijsko Aktualno
Mostov ne gradijo, ampak gojijo
V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...
Za bivanje na tujem ni vedno razlog cena
AKTUALNO
Razlog, da se je precej starejših in njihovih skrbnikov odločilo za bivanje v domovih v sosednji Hrvaški, ni le finančni, ampak je razlog tudi pomanjkanje prostih zmogljivosti domov v Sloveniji. Največji problem je pomanjkanje ustreznih kadrov, predvsem zaradi sramotno nizkih plač. Vendar pa ti starejši ne morejo uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Nataša Vidovič je težko sprejela odločitev, da mamo preseli v dom starejših, vendar ji ni preostalo drugega, saj je potrebovala nekoga ves čas ob sebi. Mama zdaj živi v hrvaškem domu, ker v nobenem slovenskem ni bilo proste postelje, in kot pravi, je bila za obe to odrešitev. Leta 2006 so Vidi Senčar diagnosticirali bipolarno motnjo, leta 2018 pa še parkinsonovo bolezen. Takrat so se začele težave, saj se je poleg padcev pojavil še tako močan tremor, da sama ni mogla več skrbeti zase.
-
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.
V hiši je živahno od jutra do večera
AKTUALNO
Hiša Sadeži družbe nosi pomenljivo ime, saj samo tisto drevo, ki ga negujemo in zanj skrbimo, rodi zdrave sadeže. V Črnomlju sadeži družbe nahranijo skupnost in dvigujejo kakovost tamkajšnjega življenja.
Hiša Sadeži družbe v Črnomlju je varen in odprt prostor za različne preventivne programe in dejavnosti na področju medgeneracijskega in medkulturnega povezovanja. Za vse dejavnosti skrbijo dve zaposleni pri Slovenski filantropiji, dva zaposlena prek javnih del in 65 prostovoljcev. Sicer pa je v Črnomlju ena od petih tovrstnih hiš, ki so še v Murski Soboti, Metliki, Žalcu in Logatcu. Ustanovila jih je Slovenska filantropija, ki skrbi za promocijo prostovoljstva in boljšo kakovost življenja vseh generacij v posameznem lokalnem okolju.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Prihodnost je čas, ki je pred nami in šele prihaja. V sedanjosti živi v naših predstavah, pričakovanjih, željah in hrepenenjih, v vizijah, načrtih in ciljih, tudi v skrbeh, bojaznih in strahovih. Je vsak naslednji trenutek, ki je pred nami, je nepoznani čas, ki bo odmerjen vsakemu od nas, in je brezdanjost časa, v katerega stopa človeštvo.
Prihodnost – le kaj nam bo prinesla? Ker je nepoznana, je negotova in nepredvidljiva. Ljudje pa imamo radi gotovost, pregled nad vsem in občutek, da lahko nadziramo svoje življenje. Nekateri se zato zatekajo k neplodnemu in nekoristnemu iskanju znamenj, s pomočjo katerih bi lahko napovedovali svojo prihodnost.
Nakup zdravil preko neuradnih spletnih lekarn je tvegan
Na spletu se zadnje časa pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer odsvetujejo nakupe zdravil po spletu.
V nezakonitih spletnih lekarnah lahko prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki so manj učinkovita. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in vsebujejo nevarne primesi, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andrea Šetina je opozorila, da se lahko ob jemanju zdravil brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka.
Naj se vsak stara po svoji meri
Naš pogovor
Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.
