Kot smo že poročali, bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v torek, 30. junija, skupaj z junijskimi pokojninami izplačal letni dodatek za leto 2026. Ta je letos za 5 evrov višji kot lani. Prejemniki letnega dodatka obvestila o tem ne bodo prejeli, saj Zpiz obvestila o nakazilu pošilja le enkrat letno, in sicer ob uskladitvi prejemkov.

Letni dodatek je za prejemnike pokojnin, teh je 635.542, določen v petih razredih. Zanje bo namenjenih 172.617.538 evrov. Za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih je 10.726  so predvideni trije razredi. Skupni znesek znaša 2.573.004 evrov.

 Tradicionalna Ljubljanska vinska pot je odprta tudi poleti. Vinsko-kulinarično doživetje v sproščenem poletnem vzdušju vas čaka to soboto, 20. junija, v Parku Zvezda.

Med 14. in 20. uro se lahko sprehodite v senci dreves ter poskusite vina iz vseh slovenskih vinorodnih dežel ter iz Gruzije, Slavonije, Argentine in drugih vinskih regij. Svoj pridelek bo predstavilo več kot 40 vinarjev. Seveda ne bodo manjkale vrhunske kulinarične dobrote ponudnikov suhomesnatih izdelkov, sirov, olj, tartufov, sladic ter žganih pijač. Program bodo popestrili nastopi Godbe Lukovica, mažoret Twirling kluba Urshinih mažoret ter Čarovnic iz Notranjske iz Plesnega društva Mavrice, nato pa bo za glasbo skrbel DJ Klatzi. Sodelovali bodo še ponudniki doživetij ter  Zavod Varna pot s preventivnimi aktivnostmi za spodbujanje odgovornega uživanja vina in varne mobilnosti.

 V soboto, 20. junija, poteka Poletna muzejska noč, ko bodo muzeji in galerije po državi od 18. ure do polnoči brezplačno odprli vrata obiskovalcem.

Letos se bo v 59 krajih odvilo kar 364 dogodkov na 156 prizoriščih, pri tem pa sodeluje 85 muzejev, galerij in drugih zavodov, med njimi tudi nekateri, ki se akciji pridružujejo prvič.  Na nekaterih prizoriščih obiskovalce čaka tudi novost. Skupnost muzejev Slovenije je namreč pripravila novo skupno publikacijo V družbi dediščine – Po muzejskih poteh. Gre za knjižico za zbiranje žigov, s katero se lahko podate na nepozabna raziskovanja. 

 Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) opozarja na sistemsko nasilje nad starejšimi.

 Nasilje nad starejšimi se kaže v različnih oblikah. Na eni strani prihaja v medosebnih odnosih do fizičnega, čustvenega, ekonomsko/finančnega nasilja, celo do  spolnih zlorab ter zanemarjanja in socialna izolacija. Žrtve se poleg drugih posledic soočajo še z večjo pojavnostjo depresije, hospitalizacij in prezgodnje smrti.

Dolenjska prestolnica je od danes bogatejša za 20 najemnih stanovanj za starejše v velikosti od 36 do 63 kvadratnih metrov. Na Šegovi ulici jih je zgradil Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odprtja sta se udeležila tudi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki živi v bližini, in novomeški župan Gregor Macedoni.

Dostopi, objekt in stanovanja so arhitekturno prilagojeni za starejše in gibalno ovirane. Imajo dvigalo, prilagojene kopalnice in opremo, širše prehode in skupni prostor za druženje v pritličju, kjer je še pralnica, sanitarije ter kolesarnica, v kleti  pa prostor za shranjevanje vozičkov in koles ter parkirna mesta. Uredili so 55 parkirnih mest, od tega 29 v garaži in 26 na zunanjih površinah. 

Jubilejno 20. srečanje bralcev Vzajemnosti se je odvijalo v Vodicah na Hrvaškem. Zadnjega maja smo tja  odpotovali s petimi avtobusi iz cele Slovenije. Tokrat v organizaciji Turistične agencije Alpetour.

Spet so se spletla nova prijateljstva, sicer pa smo raziskovali del Dalmacije, z avtobusi smo se zapeljali do Primoštena, z ladjico pa po šibeniškem arhipelagu do Skradina in nazaj. Zjutraj in tudi zvečer smo na obali telovadili, popoldan pa se udeležili predavanj. O spremembah pokojninskega sistema je govoril generalni direktor Zpiza Marijan Papež, o čudežnem drevesu, ki da hitro senco pa vrtnar Davor Špehar. Vsak večer smo imeli zabavne igre, predvsem pa se je veliko plesalo. 

 Županova jama pri Grosupljem letos praznuje sto let od odkritja. Vanjo so se prvi raziskovalci podali maja in junija 1926 -  najprej župan Josip Perme s pomočnikoma, nato pa jamarji Društva za raziskovanje jam Ljubljana.

Ob jubileju je Turistično in okoljsko društvo Grosuplje - Županova jama pripravilo več dogodkov. Tako bo v nedeljo, 14. junija 2026 v osrčju Županove jame  koncert pevke Mance Izmajlove. Tudi ona letos praznuje, in sicer 25-letnico bogate kariere, v kateri je nastopala v znanih opernih in filharmoničnih hišah ter sodelovala z uglednimi orkestri in glasbeniki po vsem svetu. Poje pesmi različnih glasbenih zvrsti: crossover, popevko, klasiko, muzikal, ljudsko pesem, šanson in to v kar 25 jezikih.

 NAŠ POGOVOR

Gibanje je pomemben dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti v starosti, hkrati pa krepi mišice, kar vpliva na mobilnost, ravnotežje in varnost. Priporočljive so zlasti različne dejavnosti v naravi, ki koristijo tudi ljudem z znaki demence, pravi zdravnica dr. Zdenka Čebašek Travnik, specialistka psihiatrije in dejavna prostovoljka v društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. Čeprav je uradno upokojena, je njen koledar zapolnjen z obveznostmi. Med drugim se posveča delu s svojci oseb z demenco, sodeluje pri izobraževanju formalnih in neformalnih oskrbovalcev ter razvija programe dejavnosti v naravi, prilagojene ljudem z različnimi oviranostmi.

AKTUALNO

Vse več starejših, daljša življenjska doba in pomanjkanje kadra v domovih zanje čedalje bolj pritiskajo na zmogljivosti sistema oskrbe, ki je bil zasnovan za drugačne demografske razmere. V takih okoliščinah se vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali lahko sodobna tehnologija pomaga tam, kjer primanjkuje ljudi.

V domovih za starejše že uporabljajo različne oblike robotike. Nekateri roboti pomagajo pri opomnikih za zdravila, drugi spremljajo gibanje ali osnovne zdravstvene kazalnike, tretji (v obliki živali ali otroških lutk) pa delujejo kot socialni spremljevalci. Obstajajo tudi robotizirani sistemi, ki osebju pomagajo pri fizično zahtevnih opravilih ali organizaciji dela. Socialni roboti so zasnovani za pogovor, druženje ali spodbujanje k aktivnosti, saj se starejši pogosto soočajo z osamljenostjo. A strokovnjaki opozarjajo, da tehnologija sama po sebi ne more rešiti socialne izolacije. Lahko jo omili ali zmanjša, ne more pa je povsem odpraviti.