V Štanjelu je Natalijina hiša novo vstopno središče v znameniti Ferrarijev vrt in Ferrarijevo vilo. V hiši, veliki zgolj 138 kvadratnih metrov, so uredili stalno muzejsko zbirko o Maksu Fabianiju ter prostore za druženje in lokalna društva.

Hiša je ime dobila po Nataliji Ščurk, soprogi enega od arhitektovih nečakov. V njej je prebivala v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, slovela je po gostoljubnosti in družabnosti ter se prebivalcem Štanjela tako priljubila, da se je starejši v zgodbah še danes spominjajo. Hišo izpostavljajo tudi kot enega prvih primerov dediščinskega velnesa pri nas. V prostoru, kjer je predstavljen Fabianijev vodni sistem, pravijo mu tudi vodni bar, se obiskovalec lahko ustavi in si natoči kozarec vode, stopi na teraso z razgledom na dolino pod Štanjelom, vse skupaj pa ustvarja ozračje počitka in miru. 

 Tretjo nedeljo v juliju praznujemo svetovni dan sladoleda, zato smo zbrali nekaj zanimivosti o tej izjemno priljubljeni sladici. 

Prvi zapisi o "ledu z okusom" izhajajo iz Perzije, kjer naj bi zmes rožne vode in zelo tankih rezancev mešali z ledom. Kasneje so ji dodajali sadje in začimbe, kot je žafran. Na Kitajskem naj bi že dvesto let pred našim štetjem mešanico mleka in riža zamrzovali v snegu ali pa v zmrznjen sneg vmešavali sadje, vino in med. V starem Egiptu pa naj bi  z ledom mešali mleko z rožno vodo, suhim sadjem ali oreški. Menda je bila mešanica, ki bolj spominja na sorbet kot na klasični sladoled, priljubljena jed antičnega vojskovodje Aleksandra Velikega in rimskega cesarja Nerona. Takrat so nosili sneg z gora, ga shranjevali v amforah ter ga mešali s sadjem, sadnim sokom  n medom.

 Carsus Trail, Zeleno srce Krasa, se imenuje krožna, lahko dostopna pohodniška pot, ki povezuje sedem občin v Sloveniji in Italiji in vodi od Mediterana do Julijskih Alp in celo Dolomitov. Geografsko se zarisuje v obliki srca in ne povezuje le narave in kulturnih znamenitosti, ampak tudi nekdanje pogorišče največjega požara v zgodovini Slovenije leta 2022, kjer danes poganja novo življenje.

Na 103 kilometrih, razdeljenih na šest etap, pohodniki prehodijo občine Miren–Kostanjevica, Renče–Vogrsko, Komen, Nova Gorica, Doberdob, Devin–Nabrežina in Sovodnje ob Soči. Pot vodi skozi izjemno okolje Nature 2000 in med suhimi zidovi na seznamu nesnovne dediščine Unesca, od rodovitne Vipavske doline in kraških planot do morskih klifov, izvirov Timave in Doberdobskega jezera. Med postanki lahko obiščete Pomnik miru na Cerju, grad Rihemberk, staro jedro Štanjela, Devinski grad, prazgodovinska gradišča in ostaline prve svetovne vojne. Vmes vas bo vseskozi navduševala dragocena kamnita dediščina Krasa.

 Naj planinska pot 2026 po mnenju številnih planincev in ljubiteljev gora je pot Zadnja Trenta – Bavški Grintavec v Julijski Alpah. Zanjo skrbi Planinsko društvo Jesenice.

Je sicer zelo zahtevna, saj poteka od Pot poteka od koče pri izviru Soče po dolini Zadnje Trente, nato pa se preko planine Zapotok dolgo vzpenja do sedla Kanja. Od tu naprej se planinci po strmem severnem pobočju vzpnejo s pomočjo varoval. Zaradi podora je poškodovana in zato zaprta. K nazivu Naj planinska pot sodijo tudi sredstva za obnovo, ki jih bo zagotovila Zavarovalnica Triglav, sanacijo in zamenjavo varoval pa bodo izvedli markacisti ob podpori tehnične skupine Planinske zveze Slovenije. 

 Koprska občina je pod okriljem projekta Terra Gothica Incognita postavila stalno razstavo zgodovine mest v nekoliko neobičajnem prostoru - v mestnem stolpu na Titovem trgu. 

Do vrha vodijo 204 stopnice, ob katerih se vzpenjanje zdi kot premikanje po časovnem traku. Razstava pripoveduje zgodbo mesta, ki je spreminjalo svojo podobo, voditelje, jezike in prebivalce, hkrati pa ohranilo svojo povezanost z morjem in arhitekturo ter vlogo pomembnega istrskega središča.

Vsako nadstropje odpira novo poglavje spreminjanja mesta – od prvih naselbin v bronasti dobi prek antičnega, bizantinskega, beneškega, Napoleonovega, avstrijskega in italijanskega obdobja do obdobij obeh vojn in oblikovanja sodobnega Kopra. Posebno pozornost pa namenja vsakdanjemu življenju ljudi, kulturnemu ustvarjanju, arhitekturi in gospodarskemu razvoju, ki sta ga v 20. stoletju zaznamovala predvsem pristanišče in industrija. Razstava je večjezična in interaktivna, saj obiskovalce med drugim vabi k opazovanju, tipanju in poslušanju. Notranjost 54 metrov visokega mestnega stolpa so pred dvema letoma popolnoma prenovili. Od konca lanskega leta v njem zvonijo obnovljeni zvonovi s konca devetdesetih let preteklega stoletja in najstarejši še delujoči zvon v Sloveniji (ulili so ga leta 1333 v Benetkah), občina pa je v sodelovanju z župnijo obnovila tudi urni mehanizem.

 Po podatkih Združenih narodov, ki so jih sporočili ob 11. juliju, svetovnem dnevu prebivalstva,  je leta 2025 na svetu živelo 8,2 milijarde prebivalcev.

Več kot tretjina ljudi živi v Indiji in na Kitajskem (2,9 milijarde). Indija je leta 2023 prehitela Kitajsko in postala država z največ prebivalci na svetu, sledijo ji ZDA, Indonezija, Pakistan, Nigerija, Brazilija, Bangladeš, Ruska federacija in Etiopija. Evropska unija šteje nekaj manj kot 5,5 odstotka oz. približno 450 milijonov ljudi, prebivalci Slovenije pa predstavljajo približno 0,03 odstotka vseh Zemljanov.

  V parku ob Ginekološki kliniki v Ljubljani so včeraj odprli prijetno urejen osenčen paviljon. To je dobrodošla pridobitev za zaposlene in paciente, tako tiste, ki dnevno obiščejo kliniko kot hospitalizirane, saj lahko posedijo v zelenju in senci. V tem kotičku naj bi bila temperatura za tri stopinje Celzija nižja, kot je na najbolj pregretih zunanjih površinah in deluje kot testno podnebno zavetje.

UKC Ljubljana je paviljon uredil v sodelovanju z neprofitnim urbanističnim studiem Prostorož, že prej pa so skupaj postavili dodatne klopi, pokrito čakalnico ob Zaloški cesti in prenovil obstoječi paviljon ob ploščadi glavne stavbe kliničnega centra. Urejene in dobro zasnovane odprte in zelene površine v okolici bolnišnic namreč zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas med hospitalizacijo prav tako pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih.

 Slovenski državljani lahko na potovanjih v tujini do informacij o državah, potovalnih priporočil in kontaktov pristojnih predstavništev enostavno dostopamo preko spletne in mobilne aplikacije eLastovka.

Tako lahko kadar koli preverimo stopnjo tveganja za potovanja v posamezno državo, poiščemo pristojno diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije ali najdemo pomembne kontakte, kot so številke policije in nujne medicinske pomoči v izbrani državi. Aplikacija je namenjena tako turistom, študentom, poslovnim potnikom kot tistim, ki v tujini bivajo začasno.

 Stara slovenska mesta s stavbno dediščino kažejo raznovrstnost kulture od prazgodovine prek srednjega veka do baroka vse do današnjih dni. Obenem pa skrbijo za ohranjanje in oživljanje mestnih posebnosti ter za obilje dogajanja vse leto.

Povezujejo se v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo uredilo katalog Raziskovanje mest kulture. V njem so zgodovinska mesta predstavljena kot središča žive kulture, kjer se stoletja dediščine prepletajo s sodobno ustvarjalnostjo, festivali, lokalnimi okusi in avtentičnimi doživetji. Lažje se boste odločili za obisk, če boste najprej prelistali katalog na povezavi:  zgodovinska mesta

AKTUALNO

Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.