»Starejši si ne zaslužimo, da nam na Festivalu za tretje življenjsko obdobje vsako leto ʽsadite rožiceʼ, govorite o strategijah, načrtih za prihodnje čase, z uresničitvijo reševanja problemov, ki vsakodnevno pestijo starejše pa odlašate in obljubljate boljše čase v nejasni prihodnosti,« se začne javno pismo, ki ga je po septembrski seji. na vlado naslovil republiški odbor Sindikata upokojencev Slovenije, ki deluje v sklopi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Člani upokojenskega sindikata od vlade pričakujejo: »da nas boste letos na festivalu seznanili z ukrepi za nadomestitev pokojnin, ki ste nam jih odvzeli zaradi večletnega neusklajevanja. Ne sprejemamo vaših odgovorov, kaj ste vse letos naredili za upokojence (izplačilo vsem letnega dodatka, uskladitev pokojnine za nekaj več, kot je bilo sprva načrtovano ...), ne sprejemamo utemeljitev, da morate skrbeti za uravnoteženost javnih financ. Starejši smo dovolj prispevali. Ne želimo si predvolilnih bonbončkov, ampak le to, kar nam pripada. Poudarjamo, da morajo biti predlagani ukrepi v skladu s sistemsko zakonodajo in ne smejo rušiti prvega pokojninskega stebra.«

 Na Cerkljanskem se s prireditvami za otroke v vrtcih začenjajo tradicionalni Bevkovi dnevi. V spomin na pisatelja Franceta Bevka, ki se je rodil 17. septembra 1890, umrl pa na svoj 80. rojstni dan leta 1970, jih prirejajo že od leta 2006. Letošnji program je posvečen 70-letnici priključitve Primorske matični domovini, saj je pisatelj kot politik v tistih prelomnih časih odigral eno ključnih vlog.

 Koordinator Bevkovih dnevov 2017 je Lokalna turistična organizacija Laufar Cerkno, dogodki pa se bodo odvijali v  različnih krajih: Zakojca, Cerkno, Idrija, Nova Gorica, Ravne pri Cerknem in Hudajužna. Podrobnejši program je naveden na spletni strani: www.gkfb.si/images/dogodki/2017/Bevkovidnevi2017-program.jpg

 V sredo, 13. septembra, bo Ljubljana za nekaj ur postala nevladniška prestolnica. Med 10. in 18. uro se bo namreč na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici odvijal že šestnajsti vseslovenski Festival nevladnih organizacij LUPA 2017.

Na Bazarju nevladnih organizacij bo na stojnicah ter s plesnimi in glasbenimi nastopi, delavnicami in drugimi dejavnostmi svoje projekte, uspehe ter načrte in cilje predstavilo več kot 120 nevladnih organizacij. Nekatere pa se bodo predstavile kar na osrednjem odru na Novem trgu.

 Letos mineva sto let od izida prve slovenske slikanice Martin Krpan, v kateri je slikar in karikaturist Hinko Smrekar v črno-beli risbi upodobil dvanajst značilnih prizorov iz besedila Frana Levstika.

Ob jubileju je Mladinska knjiga, ki je doslej Martina Krpana ponatisnila že v več kot 240.000 izvodih, izdala knjigo z istimi karikaturami. Pravzaprav so skenirali originalne Smrekarjeve risbe, ki so jih tudi nekoliko restavrirali.  ker so večje od prve izdaje, je tudi najnovejša izdaja slikanice večjega formata.

 Ljubljana bo sredi novembra gostila mednarodno konferenco Eurocities, katere osrednja tema bo krožno gospodarstvo. Ena od inovativnih idej, zasnovanih za konferenco je projekt CHAIRity – Dajte mu še eno priložnost, v središču katerega so stari stoli.

Z mestne občine Ljubljana vabijo meščane in okoličane, da podarite stare ali odslužene stole, ki jih bodo skupaj z učenci štirih osnovnih šol obnovili na delavnicah s kulturno-ekološkim društvom Smetumet. Stole do 25. septembra 2017 prinesite v Zbirni center Snage na Povšetovi ulici 2. Odprt je od torka do sobote med 11. in 18. uro.

  Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki že poldrugo desetletje deluje kot Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev (OSZDU) združuje društva ter aktive in klube upokojencev osrednjeslovenske regije, v katero spadajo Ljubljana ter primestna območja Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Letos zveza praznuje 40. let delovanja. Jubilej so proslavili včeraj, na srečanju upokojencev celotne regije v Kozarjah. 

 Predsednik zveze Marjan Sedmak je povedal, da je razširjen upravni odbor sprejel stališča o aktualnih razmerah v zdravstvenem varstvu ter o usklajevanju pokojnin in zaposlovanju upokojencev. Stališča je udeležencem predstavila podpredsednica Anka Tominšek, ki je med drugim dejala: "Od oblasti zahtevamo, da se pokojnine dosledno in redno usklajujejo s sistemskim zakonom."
V kulturnem sporedu je sodelovala Godba ljubljanskih veteranov in Dolenjski trio, ki je na plesišče privabil številne pare. 

Svetovni dan fizioterapije, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Telesna dejavnost vse življenje. Slovenski fizioterapevti  bodo po vsej Sloveniji izvedli več kot 40 dogodkov. Med drugim bodo priredili dneve odprtih vrat, merili bodo telesno pripravljenost ljudi in ocenjevali držo odraslih, prikazali bodo različne terapevtske vadbe in podobno.

 Kot sporočajo iz Združenje fizioterapevtov Slovenije, se vsak dan srečujejo z bolniki s kroničnimi bolečinami in negativnimi posledicami lagodnega življenja, zato poudarjajo velik pomen gibanja za zdravje. Telesna dejavnost izboljša vzdržljivost srca in ožilja ter mišično zdravje in zmanjša tveganje za številne nenalezljive kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2. Fizioterapevti lahko pomagajo vključiti telesno dejavnost v vsakodnevno življenje posameznika. S poglobljenim razumevanjem vzdrževanja telesne dejavnosti svetujejo o telesnih dejavnostih in vadbi ljudem vseh starosti. S fizioterapevtskimi postopki jim lahko povečajo moč in gibčnost, da se lažje gibajo. Posameznik, ki je v boljši telesni pripravljenosti, se v primeru poškodbe ali bolezni tudi lažje in hitreje rehabilitira, kar ni zanemarljive vrednosti.

Raziskave kažejo, da vsakovrstna telesna dejavnost in intelektualno delo v tretjem življenjskem obdobju pomagata, da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Ob tem velja omeniti še družabnost, ki prav tako upočasnjuje demenco, zdravo prehrano z dovolj zelenjave in sadja ter izogibanje škodljivim razvadam, kot so alkohol, kajenje in raznovrstne droge. Med dejavnike tveganja zdravniki med drugim prištevajo še sladkorno bolezen tipa 2, holesterol, srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in depresijo. Največja dejavnika tveganja za demenco, a nanju žal ne moremo vplivati, pa sta starost in ženski spol, saj je med dementnimi osebami dvakrat več žensk kot moških. O demenci smo se pogovarjali z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med., specialistko nevrologije in voditeljico Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, kamor zdravniki družinske medicine napotijo posameznike, če posumijo, da jim pešajo možgani. 

Bralci Vzajemnosti zagotovo dobro poznate projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, saj o njem pogosto pišemo. Čeprav deluje že 13 let in vključuje na tisoče ljudi, pa je pozornost širše javnosti vzbudil šele, ko se je razvedelo, da je prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope – za posebne dosežke za leto 2017.

Evropski parlament v utemeljitvi nagrade med drugim ugotavlja, da »program predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, ki omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje starejših. Skozi prizadevanja za boljše razumevanje in razvoj kulture sodelovanja med generacijami pa odseva pomembne evropske vrednote prostovoljstva in humanizma, solidarnosti, povezanosti, vzajemnega razumevanja in sočutja.«