Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je v prvem polletju letošnjega leta v Sloveniji živelo 221 ljudi, ki so dopolnili 100 ali več let. Med njimi je  bilo kar 185 žensk in le 36 moških – a eden od njih, Niko Dragoš, je ravnokar praznoval 110 rojstni dan. In še zanimivost, največ ljudi z visoko starostjo živi v zahodni Sloveniji.

 Najstarejša Slovenka doslej je bila Katarina Marinič, ki je umrla leta 2010 v 111. letu. Ob smrti je bila med približno osemdesetimi uradno potrjenimi najstarejšimi še živečimi ljudmi na svetu. Bila je uvrščena na seznam verificiranih superstoletnikov iz vsega sveta, ki ga pripravlja raziskovalna institucija Gerontology Research Group s sedežem v Los Angelesu. 

 V Lendavi se pričenja Festival Vinarium, ki bo do 2. septembra postregel z bogatim kulturno turističnim dogajanjem, od koncertov, kuhanja bograča do tradicionalne trgatve. V vinotočih v Lendavskih in Dolgovaških goricah pa obiskovalce vsak dan od 11. do 22. ure pričakujejo s široko ponudbo jedi in vina.

Začetek festivala bo bolj delovne narave, saj bo v petek, 25. avgusta, v mestni hiši strokovni posvet na temo kulturnega turizma v sklopu priprave kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, za kar si prizadevajo v Lendavi. Večer bo popestril koncert Beethovnovih del v jazz izvedbi madžarske skupine Sarik Peter Trio. Glasbenikom se bo pridružil lendavski komorni pevski zbor Vita.

 V sklopu prireditev pod naslovom Idrijsko poletno doživetje je ena posebej namenjena žlikrofom -  tradicionalni rudarski jedi, pripravljeni iz s krompirjevim nadevom polnjenega testa. Praznik idrijskih žlikrofov bo v soboto, 26. avgusta na Trgu sv. Ahacija v Idriji.

Pester program bo potekal od 11. do 20. ure. Obiskovalci bodo lahko poskušali lokalne kulinarične dobrote, med temi seveda žlikrofe na več načinov, prikazali bodo različne načine postrežbe idrijskih žlikrofov in tudi njihovo  tradicionalno izdelavo, svojo ponudbo bodo ponujali že priznani vinarji in mladi pivovarji. Na programu bo tudi kuhanje in ocenjevanje bakalce (tradicionalna omaka, ki jo ponudijo z žlikrofi) ter preizkus slepega izdelovanja in okušanja žlikrofov v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. 

V Letnem kinu na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo  ta teden na ogled trije znani filmi Nebo nad Berlinom, Rašomon ter  Diplomiranec. Brezplačne projekcije že četrto leto zapored pripravlja Kinodvor. Filme bodo predvajali vsak dan ob 21. uri (tudi v primeru dežja), v izvornem jeziku s slovenskimi podnapisi.

 V torek, 22. avgusta bodo zavrteli  film Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin, 1987) režiserja Wima Wendersa. Letos namreč mineva 30 let od nastanka filma, ki je dobil  nagrado za najboljšo režijo v Cannesu.

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo skoraj 11.000 delavcev. Danes so na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, naslovili odprto pismo, v katerem opozarjajo, da lahko zniževanje cen zdravstvenih storitev in povečevanje stroškov dela pripelje do položaja, ko socialni zavodi ne bodo zmogli izplačati plač svojim zaposlenim. Vsebino pisma, ki so ga poslali tudi v kabinet vlade RS, povzemamo v nadaljevanju.

 Najstarejše koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju so nastale nekje v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. Koliščarji so  postavljali majhne skupine samostojnih kolib na kolih vse do srede  srede 2. tisočletja pr. Kr., ko je jezero v celoti prekrilo barje. Bili so zelo iznajdljivi in so živeli v sozvočju z naravo,  ukvarjali so se s poljedeljstovm, lovom in ribolovom, nabirali gozdne sadeže in plodove, na kopnem so redili govedo, ovce, koze in svinje. Izdelovali so lončene posode, dolbli drevake za prevoz po vodi in izdelovali lesene  vozove. Prav pri nas, na barju v okolici Vrhnike,  so našli najstarejše prazgodovinsko leseno kolo z osjo ...

 V Narodni galeriji bodo prihodnje leto pripravili pregledno razstavo o Ivani Kobilca (1861–1926), najbolj priljubljeni slovenski slikarki vseh časov. To bo prva Kobilčina razstava po letu 1979, na njej pa želijo predstaviti tudi slike, ki so bile do sedaj širši javnosti manj ali celo nepoznane, saj je slikarka svoja dela posvetila predvsem zasebnim naročilom.

Zato vabijo vse, ki imajo morda doma sliko Ivane Kobilce ali kakršnokoli dokumentarno gradivo, da to sporočijo v Narodno galerijo, Puharjeva 9, 1000 Ljubljana, telefonska številka:  1 24 15 419, e-pošta: fototeka@ng-slo.si

Ljubitelji klasične glasbe ste v soboto zvečer vabljeni na koncert samospevov v sklopu cikla Glas iz davnine, ki ga pripravljata Muzej novejše zgodovine Slovenije in Kulturno umetniški zavod PerArtem.

Sopranistka Sabina Cvilak in pianist Nejc Lavrenčič bosta na koncertu Pesmi iz daljave  v Viteški dvorani Cekinovega gradu izvedla izbor priljubljenih slovenskih samospevov Frana Serafina Vilharja, Josipa Pavčiča in Antona Lajovica, pa tudi samospeve Richarda Wagnerja na poezijo njegove velike ljubezni M. Wesendonck. Slišali boste tudi uglasbitve monologov dveh tragičnih ženskih likov iz sveta dramatike in sicer Marjetke iz Goethejevega Fausta in Ofelije iz Shakespearovega Hamleta.

 Ptujske ulice in trge bodo do nedelje zasedli gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Začenjajo se namreč  X. Rimske igre, ko se Ptuj za nekaj dni spremeni v rimski Poetovio, pred 2000 leti je bil namreč vojaška postojanka, kasneje pa pomembno trgovsko in obrtno mesto.

 Več kot 800 udeležencev iz šestih držav bo predstavilo življenje in običaje v starem Rimu. Danes zvečer odpirajo velik rimski tabor na Štukih ob cesti Ptuj-Vurberk, kjer se bodo otroci vse dni lahko pomerili v raznih veščinah in spoznavali življenje rimskih vojščakov, zvečer pa bo zabava za odrasle.

Po sledi prispevka v Vzajemnosti

V julijski Vzajemnosti smo objavili reportažo o pisanem živalskem svetu v mokrišču v posavski Vrbini, ki zaradi gradnje brežiške hidroelektrarne izginja. Že leta jo spremlja ljubiteljski fotograf Branko Brečko iz Gornjega Lenarta. V fotografski objektiv je ujel njeno skorajda dnevno spreminjanje. Od najinega obiska pred dvema mesecema je Vrbina povsem spremenjena, otočkov polnih ptic, ki sva jih tedaj videla, skoraj ni več, le kakšen čop višjega grmovja še gleda iz vode. Gospod Branko pravi, da je Sava prinesla s seboj razno navlako, ki jo ljudje spuščajo vanjo po vsej Sloveniji, tako da je polno plastenk, vrečk, suhih vej itd...