Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Napihljivi grad so iznašli na Dunaju

    10. julij 2017

     Napihljivi grad, ki razveseljuje najmlajše in tudi malo manj mlade, praznuje štirideset let. Prvega je postavila Dunajčanka Elisabeth Kolarik in sicer leta 1977 v zabaviščnem parku Prater.

    Podjetnica, ki je kot majhna deklica zelo rada skakala po postelji, je v Londonu pri izdelovalcu balonov naročila napihljivi grad za hčerino sobo. Poslala je svojo skico in v polomljeni angleščini povedala, da želi grad v velikosti dva krat štiri metre, pri tem pa je pozabila, da v Angliji merijo v inčih. Na veselje hčere je, ko je grad prispel, ta meril kar osem krat enajst metrov, zato so ga postavili v zabaviščnem parku Prater. Na željo takratnega župana Helmuta Zilka pa so ga za nekaj časa postavili na trg pred dunajsko mestno hišo in hitro je postal prava svetovna atrakcija.

  • Osveščanje o demenci je ključnega pomena 

    10. julij 2017

    Sedmega julija se je zaključil vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence, ADAM (okrajšava za Alzheimer-Demenca Avtomatizirane Meritve). S pomočjo EEG tehnologije so 459 udeležencem med 60. in 90. letom v šestih slovenskih regijah preverjali možgansko aktivnost in preko določenih testov zaznavali motnje v miselnih in spominskih sposobnostih.

    Partnerji pri projektu: Blckb, družba za aplikativno nevroznanost d.o.o., Zavarovalnica Triglav, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, Združenje Spominčica ter Zveza društev upokojencev Slovenije, so sodelovali v zaključni razpravi. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da propadanje višjih miselnih funkcij ni del starosti, temveč bolezni – demence. Zato je pomembno ohranjati kognitivne funkcije in sposobnosti – biti pozoren, se znati orientirati, drugače pričnejo možganske funkcije propadati. Ker je v Sloveniji premalo zdravnikov (sploh za to področje), je po njegovem mnenju ozaveščanje ljudi ključnega pomena. Podatki, ki jih bodo dobili iz projekta ADAM, bodo zelo pomembni, saj je potrebno poiskati tiste, ki čutijo prve spremembe. Prvi simptomi pa se pojavijo že 10 do 20 let pred nastopom bolezni.

  • Že čez dobro leto brez plastičnih vrečk

    7. julij 2017

     Vlada je sprejela odločitev, s katero želi trajno zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Od 1. januarja 2019 bodo na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične vrečke, ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov so v skladu z evropsko direktivo izvzete zelo lahke plastične vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana

    S spoštovanjem uredbe se bodo spremenili vedenjski vzorci potrošnikov, zmanjšali bomo količino odpadkov, v naravi bo manj smeti. Cilj te uredbe je, da bi do konca leta 2019 na leto porabili manj kot 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa celo manj kot 40 vrečk na posameznika.

  •  Usklajena izhodišča za spremembe na pokojninskem področju

    7. julij 2017

     Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes sprejel predlog usklajenih izhodišč za spremembe na pokojninskem področju, ki jih je pripravila delovna skupina. "Mislim, da je pomembna točka za nadaljnjo krepitev in finančne vzdržnosti ob dostojnosti pokojnin za bodoče generacije," je povedala ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

     Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je usklajena stališča podpisala. "Med drugim zato, ker sporočajo poslancem, da se pokojninske reforme sprejemajo na podlagi soglasja socialnih partnerjev," je pojasnila Lučka Böhm iz ZSSS. Za podpis usklajenih izhodišč je tudi glavni tajnik sindikata Sviz in vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Za nas je bistveno soglasje socialnih partnerjev, ki je eksplicitno zapisano. Kar pomeni, da bi zaposleni in v njihovem imenu sindikati lahko imeli nadzor nad oblikovanjem pokojninskih sprememb," je dejal.

  • Predlog dolgotrajne oskrbe obrnili na glavo 

    julij '17

    Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja več kot petnajst let. Napisani so bili že štirje predlogi, opravljene štiri javne razprave. Vendar ga nobena vlada do zdaj ni sprejela. Trenutno nastaja peti primerek. Ali je boljši od prejšnjih? Bo tokrat sprejet?

     Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pretekla leta v pristojnosti ministrstva za delo in socialne zadeve. V začetku tega leta pa je njegovo pripravo prevzelo ministrstvo za zdravje. »Strokovnjaki s področja socialnega varstva smo prenosu nasprotovali. Predsedniku vlade smo tudi poslali poziv k ponovnemu premisleku,« pravi Vilko Kolbl, sekretar Socialne zbornice Slovenije.

  • Ločevanje

    julij '17

    V odnosih med Evropo in Združenimi državami Amerike je vse več razpok, nasprotij, ki bodo imele dolgoročne posledice za ves svet. Stoletno zavezništvo se z odločitvami 45. predsednika ZDA Donalda Trumpa krha, spodjedajo ga odločitve, ki se skrivajo za geslom »Najprej Amerika«. Prav, vsaka oblast naj najprej poskrbi za blaginjo svojih državljanov, tako bi morale delovati tudi evropske vlade. Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da je svet povezan, soodvisen, države so se z mednarodnimi pogodbami zavezale spoštovati sprejete zaveze.

  • NOVICE OD VSEPOVSOD

    julij '17

    Nedeljski koncerti ljubljanskih godb

    Ljubljanski pihalni orkestri že šesto leto poživljajo mestno dogajanje z nedeljskimi promenadnimi koncerti. Vse nedelje (do 24. septembra) Pihalni orkester Litostroj, Pihalni orkester Bežigrad, Godba ljubljanskih veteranov (na fotografiji), Pihalni orkester Vič in Papirniški pihalni orkester Vevče izmenoma igrajo ob 11. uri v Tivoliju pred tivolskim gradom. Prav tu so pred mnogimi leti godbeniki že razveseljevali meščane s koncerti na ljubljanski promenadi. (M. P., fotografija: Anton Zupanc)

  • Aktualno: zakon o oskrbi 

    julij '17

    Kaj pričakujejo v domovih?

    Institucionalna oskrba je v Sloveniji dobro urejena, kar nam priznavajo tudi v tujini. Domovi starejših občanov tudi drugim krajanom ponujajo določene storitve, na primer začasne nastanitve, dnevno varstvo v dnevnih centrih, pomoč na domu, razvoze kosil … Stanovalcem zagotavljajo kakovostno bivanje, opažajo pa, da je vedno manj tistih, ki lahko sami krijejo potrebno oskrbo, kar je skrb vzbujajoče, omenjata sogovornika.

     Zoran Hoblaj, direktor DSO Rakičan: »V zakonu o dolgotrajni oskrbi bi morali urediti predvsem košarico storitev, ki jih bo zakon financiral, ne pa da razpravljamo o tem, koliko denarja imamo na voljo. Sprejemati zakon, ki ne bi imel rešitve za financiranje storitev iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, je nesmiselno. Uporabnik pri nas krije približno 75 odstotkov storitev iz lastnega žepa, le 25 odstotkov storitev se pokriva iz javnih sredstev. V Evropi pa so te številke obrnjene. In če primerjamo ekonomsko ceno v domovih ter ceno v bolnišnici, ki za isto osebo dobi do osemkrat več, kot dobimo domovi, ali pa ceno dnevne oskrbe zapornika, pridemo do zaključka, da je nekaj pri nas hudo narobe. Namesto da bi nadgradili dobro delujočo oskrbo starejših in jo podkrepili s finančnimi rešitvami, postavljamo sistem, ki vse obrača na glavo, uvaja birokracijo in nima odgovorov, kaj bo posameznik dobil financirano iz sistema dolgotrajne oskrbe in na kakšen način.«

  • Učim se živeti malo bolj počasi

    julij '17

    Primarijka Jasna Rupnik Čuk je upokojena in hkrati še vedno aktivna pediatrinja, predana zdravnica, odmevna predsednica Društva anonimnih alkoholikov (AA), aktivna članica Zdravniškega društva. Z njeno pomočjo in zagnanostjo je v Logatcu pred več kot 20 leti nastal eden prvih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki so se nato razširili po Sloveniji. Zapisana je svojemu poslanstvu in zato brez dlake na jeziku, če je treba izreči kakšno kritično misel tudi na račun kolegov zdravnikov. Je gospa nalezljive energije, mama treh odraslih otrok, babica Leonu in Lei pa tudi strastna plesalka flamenka.

  • Kako se generacije med seboj razlikujejo?

    julij '17

    STARANJE V SLOVENIJI

    Ali starejši bolje razumemo mlajše ali oni nas? Kakšne izkušnje imamo o tem, nam pove reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih ljudi Staranje v Sloveniji. Zelo različne – od skrajno slabih do zelo optimističnih. Pogoj za lepe medgeneracijske odnose je spoznavanje generacij. Če razlike poznamo, jih lahko sestavljamo za reševanje nalog ob staranju prebivalstva.

    Kakšne so vaše izkušnje o tem, kako se razumejo mlajši in starejši – s katero od spodaj navedenih trditev se najbolj strinjate? Odgovori na to vprašanje so naslednji.

  • 1
  • …
  • 241
  • 242
  • 243
  • 244
  • 245
  • …
  • 388
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov