V Narodni galeriji bodo prihodnje leto pripravili pregledno razstavo o Ivani Kobilca (1861–1926), najbolj priljubljeni slovenski slikarki vseh časov. To bo prva Kobilčina razstava po letu 1979, na njej pa želijo predstaviti tudi slike, ki so bile do sedaj širši javnosti manj ali celo nepoznane, saj je slikarka svoja dela posvetila predvsem zasebnim naročilom.

Zato vabijo vse, ki imajo morda doma sliko Ivane Kobilce ali kakršnokoli dokumentarno gradivo, da to sporočijo v Narodno galerijo, Puharjeva 9, 1000 Ljubljana, telefonska številka:  1 24 15 419, e-pošta: fototeka@ng-slo.si

Ljubitelji klasične glasbe ste v soboto zvečer vabljeni na koncert samospevov v sklopu cikla Glas iz davnine, ki ga pripravljata Muzej novejše zgodovine Slovenije in Kulturno umetniški zavod PerArtem.

Sopranistka Sabina Cvilak in pianist Nejc Lavrenčič bosta na koncertu Pesmi iz daljave  v Viteški dvorani Cekinovega gradu izvedla izbor priljubljenih slovenskih samospevov Frana Serafina Vilharja, Josipa Pavčiča in Antona Lajovica, pa tudi samospeve Richarda Wagnerja na poezijo njegove velike ljubezni M. Wesendonck. Slišali boste tudi uglasbitve monologov dveh tragičnih ženskih likov iz sveta dramatike in sicer Marjetke iz Goethejevega Fausta in Ofelije iz Shakespearovega Hamleta.

 Ptujske ulice in trge bodo do nedelje zasedli gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Začenjajo se namreč  X. Rimske igre, ko se Ptuj za nekaj dni spremeni v rimski Poetovio, pred 2000 leti je bil namreč vojaška postojanka, kasneje pa pomembno trgovsko in obrtno mesto.

 Več kot 800 udeležencev iz šestih držav bo predstavilo življenje in običaje v starem Rimu. Danes zvečer odpirajo velik rimski tabor na Štukih ob cesti Ptuj-Vurberk, kjer se bodo otroci vse dni lahko pomerili v raznih veščinah in spoznavali življenje rimskih vojščakov, zvečer pa bo zabava za odrasle.

Po sledi prispevka v Vzajemnosti

V julijski Vzajemnosti smo objavili reportažo o pisanem živalskem svetu v mokrišču v posavski Vrbini, ki zaradi gradnje brežiške hidroelektrarne izginja. Že leta jo spremlja ljubiteljski fotograf Branko Brečko iz Gornjega Lenarta. V fotografski objektiv je ujel njeno skorajda dnevno spreminjanje. Od najinega obiska pred dvema mesecema je Vrbina povsem spremenjena, otočkov polnih ptic, ki sva jih tedaj videla, skoraj ni več, le kakšen čop višjega grmovja še gleda iz vode. Gospod Branko pravi, da je Sava prinesla s seboj razno navlako, ki jo ljudje spuščajo vanjo po vsej Sloveniji, tako da je polno plastenk, vrečk, suhih vej itd... 

Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) ocenjujejo, da je prva polovica letošnje poletne planinske sezone v planinskih kočah med boljšimi v zadnjih desetih letih. Posebno dobro sezono beležijo planinske koče v osrednjem delu Julijskih Alp. Oskrbniki v planinskih kočah opažajo višji obisk in porast prometa, k čemur pripomoreta tudi vroče in jasno vreme ter visok poletni obisk tujcev.

V Sloveniji je 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so najbolj obiskane v poletnih mesecih. Kot sporočajo z PZS, planinske koče glede na povprečje zadnjih petih let beležijo približno deset odstotkov višji obisk in podobno več nočitev. Opažajo tudi, da so ljudje v kočah spet začeli nekoliko več trošiti, kar je delno povezano tudi z vse večjim deležem tujcev, ki so praviloma večji potrošniki kot domači gostje. V preteklem desetletju je delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah, predstavljal tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih se približuje 40 odstotkom.

 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič Univerza na Primorskem, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija in Slovensko združenje za preprečevanje samomora že četrto leto ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora organizirajo akcijo Prekolesarimo svet. V akciji lahko sodelujete od danes, 10. avgusta, do 10. septembra 2017, ko uradno obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomor.

Letošnje geslo je Vzemi si trenutek, reši življenje, in poudarja pomen skupnosti in pozornosti do bližnjega. Izpostavlja pomen medčloveške pomoči in pogovora oziroma prve psihološke pomoči. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, približno 25-krat toliko pa jih samomor skuša storiti.

V  Kostelu ob prazniku Marijinega vnebovzetja že nekaj let pripravljajo tradicionalno tamburanje« s »Kostevskim sajmom« in »Kostevsko veselico«. Letos bodo na prireditvi 14. in 15. avgusta nastopili Preloški muzikanti, Band K-Rocks, KUD "Zametski koren" z Reke, Tamburaška Skupina Dupljak, Ansambel Toneta Rusa ...

Prireditev bodo v ponedeljek zvečer začeli Preloški muzikanti z etno koncertom, naslednji dan pa se bo dogajanje nadaljevalo ob 10. uri  s sveto mašo ter sejmom domače in umetnostne obrti, za otroke in tudi starejše z "ustvarjalno žilico" pa bodo  pripravili kotiček "Kostelski direndaj". Ob 11. 30 bo povorka nastopajočih skupin v ljudskih oblačilih krenila do prireditvenega prostora, kjer bo veselo do večera.

V skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se s prvim avgustom zvišali denarna socialna pomoč, varstveni dodatek ter pogrebnina in posmrtnina.

 Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, določeni znesek naj bi še omogočal preživetje. Trenutno jo prejema 53.558 oseb. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje dohodkov, hkrati  pa so izpolnjeni še drugi določeni pogoji. Znesek denarne socialne pomoči za samsko osebo po novem znaša 297,53 evrov ali največ 889,61 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). 

 V Sloveniji še vedno kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Marsikateri je že večkrat poskusil odnehati, a brez podpore domačih in tudi širšega okolja to le redkim uspe. Vendar se velja potruditi, opustitev kajenja je namreč koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja. 

Kadilci, ki si želijo prenehati s to škodljivo razvado, zlahka najdejo strokovno pomoč, izbirajo lahko celo med različnimi oblikami. V zdravstvenih domovih se lahko odločajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Za obisk ne potrebujejo napotnice osebnega zdravnika.

Velika planina daje v poletnem času dobrodošlo zavetje pred pripekajočo vročino. Avgusta, v dneh okoli godu zavetnice kapelice na Veliki planini – Marije Snežne (5. 8.) je na planini še posebej veliko obiskovalcev. Takrat pastirice in pastirji radi obudijo stare običaje in obiskovalcem pokažejo, kako so živeli ter delali nekoč.

Ena izmed etnoloških posebnosti je trnič, trdi sir značilne hruškaste oblike iz skute, smetane in soli, okrašen z ornamenti, ki jih v sir stisnejo z rezljanimi  lesenimi paličicami, »pisavami«. Pastirji so jih izdelovali zlasti v 19. in v začetku 20. stoletja med poletno pašo na Veliki, Mali in Gojški planini, jeseni pa so jih v dokaz ljubezni in zvestobe ali pa kot znak snubitve podarjali ženam in dekletom. Vedno so naredili po dva enaka trniča hkrati, saj naj bi simbolizirala ženske dojke. enega je pastir podaril izvoljenki, drugega je obdržal. Trniče prodajajo kot turistične spominke, v gostilnah in restavracijah sir uporabljajo tudi pri pripravi jedi.