Kam z očetom, materjo, ko zbolita?
Zlom ali napad resne bolezni sta za dotlej razmeroma samostojne starejše in njihove svojce huda nadloga, včasih prava mora. Po tednu, desetih dneh od prihoda v bolnišnico otroci pričakujejo, da se bo mami ali očetu zdravje popravilo. Velikokrat se to zgodi, ne pa vedno. Starostnik pa tudi njegovi svojci se znajdejo v stiski. Nemalokrat se pojavi vprašanje, kaj storiti.
Po oceni dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka, ki se ukvarja z gerontologijo in medgeneracijskimi odnosi, pri nas družine skrbijo kar za tri četrtine ljudi, ki ne morejo več sami opravljati osnovnih vsakodnevnih dejavnosti – vstajanja, oblačenja, higiene, hranjenja, izločanja, navezovanja stikov. Med njimi prevladujejo prav starostniki.
Prej bo propadla država kot pokojninski sistem
Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Lani so bili njeni učinki največji do zdaj. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se dohodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. V dobrem letu so bile tri uskladitve pokojnin. Letos poleti se bodo zvišale tudi najnižje pokojnine za 40 let dela brez dokupa. Najpomembnejše pa je, da bosta tudi v prihajajoči pokojninski reformi ohranjena obvezno pokojninsko zavarovanje in medgeneracijska solidarnost, pravi generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki se bo spomladi potegoval še za četrti mandat.
-
Kinopredstave za upokojence
V Mestnem kinu Ptuj je jeseni zaživel projekt Filmska čajanka, ki enkrat mesečno, in sicer v dopoldanskem času, povabi upokojence na posebno filmsko projekcijo. Projekcijam sledi še druženje ob čaju in piškotih v avli kina, kjer obiskovalci poklepetajo o filmu ali pa čem drugem. Prve projekcije so bile zelo dobro obiskane, na klepetih ob čaju je slišati same pohvale.
Posebne programe za upokojence imajo tudi drugi člani Art kino mreže Slovenije, to je združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije (http://artkinomreza.si). Ljubljanski Kinodvor že vrsto let organizira Filmska srečanja ob kavi, Mestni kino Metropol v Celju v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje upokojencem ponuja abonma Srebrno platno, v Slovenj Gradcu v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje Kulturni dom Slovenj Gradec izvaja program Kino ob kavi, v Mestnem kinu Domžale je starejšim namenjen Filmski dopoldanski abonma. Drugi člani združenja pa upokojencem ponujajo popuste pri nakupu vstopnic in abonmajev. (M. L., fotografija: arhiv Mestnega kina Ptuj)
-
Tretje leto teče, odkar v ljubljanskih Mostah deluje ljudska kuhinja Pod strehco in zagotavlja tople obroke tistim, ki si jih doma le težko privoščijo, pa tudi vsem drugim gostom. Da je »ljudska«, pomeni namreč to, da je namenjena vsem ljudem – le da je tu poleg dobre hrane pomembna še solidarnost. Naslov ne pomeni, da si dva razdelita hrano z enega krožnika, pač pa tu velja načelo: če je eden, sta sita dva – tisti, ki plača polno ceno obroka, prispeva v socialni sklad, iz katerega so financirani obroki za socialno ogrožene.
-
Sogovornike smo tokrat spraševali, ali berejo dnevne časopise, revije, lokalne časnike, rumeni tisk ... So radio, televizija in svetovni splet konkurenca tiskanim medijem?
Anka Nabergoj, upokojena šivilja, Lozice: »Naročena sem na dva mesečnika, Vzajemnost in Gaio, berem tudi tednik, ki pa mi zadnje čase ni več všeč. Dnevne novice izvem po radiu ali televiziji. V vseh medijih pogrešam novice iz našega kraja. Včasih, ko smo bili še občina Ajdovščina, smo redno prejemali lokalno glasilo Latnik, ki sem ga z zanimanjem brala. Odkar smo v občini Vipava, je občinski časopis Vipavski glas le na spletu, zato ga starejši, ki nimamo računalnika, žal ne moremo brati.«
-
Pogosto se dogaja, da gre tok dogodkov v smer, ki se ne sklada z našimi pričakovanji. V takih okoliščinah ne pomaga stokanje zaradi krivice, ki nam jo nalaga usoda, veliko bolje je, da skušamo odpraviti vzroke za nastale težave. No, velikokrat pa se zgodi, da ostanemo nemočni, še posebej takrat, ko nam življenje kroji oblast. To se je na primer zgodilo v Ameriki, kjer novoizvoljeni predsednik napoveduje korenite spremembe, ki bodo življenje ljudi v še večji meri podredile interesom kapitala, torej skupini najbogatejših državljanov.
-
Zdi se, da se ljudje v starosti spremenimo, zahteve in interesi moža in žene so pogosto zelo različni, toleranca pa mnogo manjša, tako da se mnogi zakonci odločijo za ločitev. V Franciji je to postal pereč problem, sodišča so preobremenjena z ločitvenimi pravdami, podoben trend pa opažajo tudi drugje v Evropi. V starosti zakonci pogosto nimajo več ničesar skupnega, in ker se zavedajo, da je pred njimi le še nekaj let življenja, zapustijo partnerja in si najdejo novega.
V Franciji je nekaj dni pred začetkom novega leta stopil v veljavo odlok o sporazumni ločitvi s soglasjem moža in žene, za katero ni več treba pred sodnika. Ločitveni sporazum je ugotovitev o svobodni želji, v katero zakonec ni bil prisiljen, podpišeta ga vsak pri svojem odvetniku in potrdita pri notarju, ne da bi za veljavnost razveze bila potrebna prisotnost sodnika. Tak odlok je po dveletni javni razpravi potrdila francoska odvetniška zbornica, v novoletnem nagovoru pa pojasnil francoski pravosodni minister Jean-Jacques Urvoas.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Nakopičena spoznanja in lepota besede v knjigah so omogočili človekov razvoj, ki ga uživamo. Pomislite, kako bedno bi bilo vaše življenje, če ne bi znali brati ali če v življenju ne bi prebrali nobene knjige. Navada, da redno beremo dobre knjige, je ena izmed najboljših naložb za lepše staranje. Ko človek bere, ni osamljen. Na najboljši mogoči način krepi svoje duševne in duhovne zmožnosti. Podatki reprezentativne terenske raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije kažejo tudi bralno kulturo starejših.
Že letos letni dodatek za vse upokojence?
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je obiskala današnjo sejo sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), je povedala, da pričakuje višjo oceno možnih odhodkov iz pokojninske blagajne za leto 2018, na podlagi katere bodo predvideli tudi možnost za uskladitev pokojnin v naslednjem letu. Predlog izplačila letošnjega letnega dodatka pa bo znan maja.
Na lanski decembrski seji sveta zavoda (Zpiz) zaradi pomislekov članov upokojenskih organizacij in sindikatov niso odločali o predlaganem finančnem načrtu zavoda za leto 2018, ker se niso strinjali, da ni predvidene uskladitve pokojnin in rešeno vprašanje letnega dodatka za upokojence. Menili so, da je ob izboljšanju gospodarskih kazalcev čas, da se končno začne izvajati novi pokojninski zakon ZPIZ-2 tudi na področju usklajevanja pokojnin. Le-te se vse od uveljavitve novega zakona leta 2013 še niso uskladile, kot predvideva zakon.
Zdravstvena blagajna z novim direktorjem
Čeprav so se dohodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) povečali, pa je bilo izdatkov preveč, tako je zavod leto 2016 zaključil z 19,6 milijona evri primanjkljaja. Pozitivno pa je, da se že dvanajsto leto zapored niso zadolžili, je poudaril Marjan Sušelj, še v vlogi v. d. generalnega direktorja. Dva dni po novinarski konferenci so namreč poslanci državnega zbora potrdili njegovo imenovanje za generalnega direktorja zavoda.
Kot je poudaril Marjan Sušelj, so načrtovali več denarja od pobranih prispevkov zaposlenih, saj se zaposlovanje veča, vendar ne v taki meri. Dohodki zavoda so tako znašali 2.518,1 milijona evrov, kar je kar za 83,8 milijona evrov več kot v letu 2015, a za 8,2 milijona evrov manj od načrtovanega.