Pot kulturne dediščine Žirovnica
Kakšno zibelko je imel France Prešeren, največji slovenski pesnik? Kje je pisal pisma Matija Čop, znameniti slovenski jezikoslovec? Kako je Fran Saleški Finžgar dobil navdih za epske spopade med Slovani in Bizantinci? Kaj se je od tega mojstra ljudskih zgodb naučil Janez Jalen in kakšne so njegove planinske povesti?
Če jih ne poznate, lahko odgovore na ta vprašanja izveste na Poti kulturne dediščine v Žirovnici. Ta povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna, njegovega prijatelja Matije Čopa, pisateljev Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna. ter čebelnjak Antona Janše. Z vodnikom se lahko po poti odpravite vsako 4. soboto v mesecu med marcem in oktobrom, pohod traja od 10. do 17. ure. Organizatorji so dodali še sladkorček: ob nakupu vstopnice za ogled katerekoli muzejske hiše na Poti kulturne dediščine, vas ob predložitvi računa vsako četrto soboto čaka brezplačna vožnja z lojtrnikom, ki bo vozil s parkirišča v Vrbi ob določenih urah.
-
Ste kdaj razmišljali, kako so pred tisočletji naši predniki gradili bivališča, pridelovali hrano, prevažali tovor, če niso imeli sodobnih pripomočkov? A bili so nadvse iznajdljivi, nam govori zgodovina skozi najdbe arheologov. Med drugim so vodni arheologi leta 2015 iz Ljubljanice na Vrhniki potegnili rimski deblak s konca 2 stoletja pr. n. št.
In gradnjo prav takega, le morda nekoliko manjšega, deblaka si lahko ogledate na Špici v Ljubljani. Izdelava replike sodi v projekt Navis, v katerem želijo Skupina STIK, Zavod za podvodno arheologijo in Arheofakt (Arheološki izkustveni center) s še drugimi partnerji rekonstruirati plovila, ki so nekoč plula po Ljubljanici. Vsako leto nameravajo zgraditi čoln ali ladjo iz določenega obdobja zgodovine - z orodji in tehnikami gradnje, ki so bile značilne v tistem obdobju.
Andrej Hudoklin je novi direktor Nepremičninskega sklada PIZ
Nadzorni svet Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS-PIZ) je pred kratkim za novega direktorja imenoval Andreja Hudoklina, generalnega sekretarja na ministrstvu za delo. Funkcijo naj bi prevzel 24. septembra, ko se dosedanjemu direktorju Florjanu Bulovcu izteče mandat. NS-PIZ je lani ustvaril 5,2 milijona evrov čistih prihodkov in 0,3 milijona evrov čistega dobička.
Nepremičninski sklad gospodari s 3.192 nepremičninami. Stanovanja, ki so v 119 krajih po Sloveniji, so namenjena reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev ter drugih starejših oseb. Od tega je 2.814 namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, 288 oskrbovanih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, 41 prostorov, ki jih uporabljajo društva upokojencev, 3 poslovni prostori,1 enota doma starejših in 45 parkirnih prostorov ter garaž.
-
Poznavalci pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot denimo na podeželju. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo, saj v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah rastejo številne neškropljene medovite rastline. Čebele zlahka najdejo medičino in cvetni prah, zato je med zelo kakovosten in različnih okusov.
Zato ni čudno, da postaja urbano čebelarstvo vse bolj priljubljeno in tudi Ljubljana ne zaostaja. Čebelji panji stojijo že nekaj let na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, ob robu Tivolskega parka. Med v Mestni občini Ljubljana uporabijo kot protokolarno darilo. Julija pa so urbani čebelnjak postavili tudi v Botaničnem vrtu.
Od Mojstrane do Rateč z avtobusom
Če si želite ogledati odsev visokih gora v kristalni jezerski vodi, če vas zanima, kakšne so smučarske skakalnice poleti in bi radi izvedeli več o "Kranjski Sibiriji", pa se vam v tej vročini ne da voziti z avtomobilom po Kranjski Gori in okolici, je tu rešitev. Vožnja s turističnim avtobusom od Mojstrane do Rateč, ki vse do septembra od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure kroži po trasi: Kranjska Gora – Gozd Martuljek - Mojstrana – Slovenski planinski muzej - Slap Peričnik - Dovje - Belca – Kranjska Gora – Podkoren - Rateče - Nordijski Center – Podkoren – Jasna – Kranjska Gora.
ZPIZ proti pripojitvi nepremičninskega sklada k demografskemu skladu
Glavna tema včerajšnje seje Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je bila obravnava predloga zakona o demografskem rezervnem skladu, ki ga je svetu zavoda predstavila ministrica za finance, mag. Mateja Vraničar Erman.
Člani sveta zavoda so po razpravi o predlogu zakona sprejeli sklep, s katerim odločno nasprotujejo nameri, da se Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanje, d.o.o., pripoji k Demografskemu rezervnemu skladu ali da bi se sredstva iz tega nepremičninskega sklada namenjala za financiranje demografskega.
-
Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana vabi na 18. Pastirske igre, ki bodo 28. in 29. julija 2017. Tradicionalna etnografska turistična, kulturna, športna, družabna prireditev obuja pastirske običaje, saj so Senožeče znane kot pastirski in furmanski kraj.
Že v četrtek, 27. julija, ob 20. uri bodo v dvorani Rudolfa Cvetka Senožeče odprli razstavo slik Milana Maljevca, v petek zvečer pa ste vabljeni na ples z ansamblom Boršt na prireditvenem prostoru. Pastirske igre, v katerih se bodo pomerili tekmovalci iz različnih slovenskih krajev pa si lahko ogledate v soboto, 29. julija, od 18. 30 ure dalje. Na prireditvenem prostoru bo dogajanje povezoval radijski voditelj Tomaž Klepač.
Tudi vojaška zgodovina je zanimiva
V Parku vojaške zgodovine, ki se razprostira na območju starih italijanskih kasarn v Pivki lahko spoznamo del zgodovine slovenskega naroda, ki je žal vsaj delno povezana tudi s tragičnimi dogodki. V poletnem času je park za obiskovalce odprt vsak dan od 10. do 18. ure.
V paviljonih so na ogled stalne razstave, občasno pa gostijo tuje, kot je razstava fotografij Alessia Franconija z naslovom Tu se je bojevalo 1914-1918! Milančan Alessio Franconi predstavlja fotografije nekdanje frontne linije v prvi svetovni vojni med Jadranskim morjem in Dolomiti. prizorišča nekdanjih bitk pa tudi velika vojaška pokopališča. Kot je povedal ob odprtju razstave, je razstavo pripravil v opomin nam vsem ter v spomin na njegove sorodnike in vse padle v prvi svetovni vojni. Na eni od fotografij so zgubane roke njegove stare mame, ki v rokah drži srebrno medaljo za hrabrost. Posthumno jo je prejel njen oče, ki je leta 1916 padel na Debeli Griži na kraškem delu soške fronte. Razstava, s katero so v parku obeležili stoletnico prve svetovne vojne, bo na ogled do 30. septembra
Bodite pametnejši od zmikavtov
Policisti opozarjajo, da je v poletnem času več vlomov v stanovanja in hiše, medtem, ko so stanovalci na dopustu. Res pa je, da je vse več drznih tatvin tudi tam, kjer je kateri od stanovalcev doma. Še posebej na udaru so starejši, ki živijo bolj na samem.
Policisti svetujejo, da so vhodna vrata vedno zaklenjena (tudi ko ste doma). Bodite previdni pri stikih s tujci, ki nenadoma potrkajo na njihova vrata z različnimi izgovori. Mogoče je, da nimajo poštenih namenov, saj je vedno več primerov, ko se na vratih pojavita dva ali trije. Eden zamoti stanovalca in ga s kakšnim izgovorom poskuša zvabiti stran, medtem pa drugi vstopijo v hišo ter kradejo denar in vrednejše predmete. Seveda pa je tudi pametno, da večjih vsot denarja in dragocenega nakita ne hranite doma.
Septembra usklajevanje o dolgotrajni oskrbi
Na ministrstvu za zdravje so pripravili dolgo pričakovani predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem bo septembra steklo koalicijsko usklajevanje. Šele politika bo namreč morala odločiti, kakšno bo financiranje dolgotrajne oskrbe, je povedala generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu Tatjana Buzeti.
Kot je pojasnila, so za financiranje dolgotrajne oskrbe pripravili dva scenarija. Eden predvideva zavarovanje preko prispevne stopnje na isti način, kot velja za zdravstveno varstvo. Drugi pa predvideva kombiniranje prispevne stopnje z nadomestilom za dolgotrajno oskrbo. V sistem je treba po njenih besedah pripeljati še približno 100 milijonov evrov, če bo obveljal predlog, da bodo uporabniki prevzeli sofinanciranje v višini 25 odstotkov. Uporabnike je treba vključiti k prispevanju sredstev v to blagajno, je opozorila. Že danes je namreč 70 odstotkov uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe starih nad 65 let.