»Odkar sem prejela pomoč Slovenske filantropije, se je moj vsakdanjik močno izboljšal, obiski na urgenci niso več potrebni, začela sem ponovno telovaditi in hoditi na sprehode v okviru svojih zmožnosti. Ugotovila sem, da je lahko staranje znosno, če imaš nekoga, na katerega se lahko zaneseš, razume, kaj se dogaja, in zna preusmeriti pogovor stran od temačnih misli,« je zapisala Pavla, uporabnica Prostovoljskega servisa.

Prostovoljski servis je socialnovarstveni program pod okriljem Slovenske filantropije in povezuje ljudi, ki so se znašli v kakršni koli stiski, s prostovoljci in prostovoljskimi organizacijami. Pomagajo zlasti tistim posameznikom, ki imajo specifične težave, za katere še ni vzpostavljenih primernih programov.

STARANJE V SLOVENIJI

Zadnji svetovni kongres gerontologije in geriatrije letos poleti v San Franciscu v Kaliforniji je pokazal, da je osrednji pridevnik k besedi staranje »zdravo«. Poleg telesnega zdravja in gibljivosti obsega tudi duševno, socialno, duhovno in drugo zdravje – torej celoto kakovostnega staranja v okviru dejanskih možnosti. Telesno zdravje v starosti najbolj ogrožajo bolezni ožilja in srca. Da se starejši ljudje tega zavedamo, kažejo podatki reprezentativne terenske raziskave o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo starejši od 50 let. Kako naj torej obvladujemo zdravje svojega srca in ožilja v starosti?

 Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS) je v Izoli pripravilo seminar za pedagoške delavce, ki se bodo v nekaj letih upokojili. »Prehod iz aktivnega delovnega obdobja pomeni veliko spremembo v življenju. Pomembno je, da ga sprejemamo pozitivno in kot začetek nečesa novega ter ustvarjalnega. Ni pa vedno tako, zato je prav že prej poiskati poti in načine, kako se bomo lotili reševanja določenih problemov in skrbi,« pravi Vida Bogataj, predsednica društva in vodja projekta.

Prihodnjim upokojencem svetuje, naj si še naprej krepijo samozavest, samospoštovanje in naj ne dovolijo, da bi jih potlačili nekateri predsodki. »Če se bomo poglobili vase in ozaveščali svoje potenciale, s katerimi lahko še vedno ustvarjamo zdrav in ustvarjalen vsakdan, bomo (po)ostali tudi enakovreden člen širšega družbenega okolja,« meni Vida Bogataj.

Radi se družimo z dedki in babicami

Prizadevnim učiteljicam Podružnične osnovne šole Ribno se lahko zahvalimo, da vsako leto ob tednu otroka povabijo dedke in babice svojih učencev, da pridejo v šolo in se skupaj z vnuki česa novega naučijo ali pa kaj zanimivega ustvarijo.

Letošnje medgeneracijsko srečanje učencev, dedkov in babic je bilo posvečeno 130. obletnici šole. Ker ribenski starši svojih otrok niso radi pošiljali v blejsko šolo, so se zavzeli za zgraditev šole v domači vasi. Pouk v njej se je začel januarja 1888, do zdaj pa so krajani Ribnega in štirih sosednjih vasi, iz katerih učenci prav tako prihajajo v podružnično šolo, že dvakrat uspešno obranili svojo šolo pred nameravano ukinitvijo. Ker je bilo medgeneracijsko srečanje povezano z zgodovino šole, so učenke in učenci izdelke ustvarjali v skladu s tradicionalno delitvijo spolnih vlog: učenke so šivale punčke, učenci pa sestavljali šolske table. (Besedilo in fotografija: Pavla Rapoša Tajnšek)

Osrednja pozornost 17. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal konec septembra, je bila namenjena krovnim strategijam, ki vključujejo izzive dolgožive družbe. Strnili smo nekatera razmišljanja iz strokovnega dela festivala.

Ena izmed aktualnih tem je bila vsekakor razprava o nujnosti sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi, tako rekoč identična kot že na lanskem festivalu in še na marsikaterem prej. Ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravkih, je vse več, njihovi oskrbovalci (najpogosteje svojci) pa so v hudih stiskah, saj ne zmorejo fizičnih naporov in finančnih bremen, ki jih dolgotrajna oskrba zahteva. 

Ne samo pri nas, po vsej Evropi je vse težje najti ljudi za delo na socialnem področju. Seveda primernih za to delo, torej takih, ki si želijo pomagati drugim, ki imajo veselje za delo z ljudmi in vidijo v tem svoje poslanstvo. Sosednje države, zlasti Avstrija, imajo že dolgoletne izkušnje z oskrbovalci iz tujine, na primer iz Romunije, Bolgarije, Češke … V tujini se tudi že navajajo na to, da si oskrbovalci težko bolnih in starejših ljudi pri negi pomagajo s sodobno tehnologijo. A najpomembnejši je vendarle topel osebni stik.

V združenju OZARA Slovenija so se domislili, kako bi koristno uporabili uporabljeno jedilno olje. Njihovi uporabniki izdelujejo dišeče sveče OILRIGHT z različnimi vonji ter "naredi sam" komplete, s pomočjo katerih si v lastni kuhinji naredimo svečo po svoji želji.

 Po nekaterih podatkih povprečno slovensko gospodinjstvo v odtok zlije od tri do pet litrov odpadnega olja na leto, kar seveda ni ekološka rešitev. Maščobe se prilepijo na cevi in jih mašijo, pa tudi v čistilnih napravah povzročajo nevšečnosti. V Ozari oziroma njihovem socialnem podjetju Bolje že precej časa zbirajo odpadno olje, vsak mesec ga v 140 javnih zavodih in restavracijah zberejo tri do štiri tone. Tako so se domislili, da bi ga lahko uporabili v druge namene. Po skrbnih raziskavah in preizkušanjih, ki so se začela pred tremi leti, so nastale sveče z dodatki eteričnih olj in kompleti za izdelavo doma. Z eno vrečko izdelamo tri sveče, ki jih lahko po želji obarvamo - barve so na prodaj posebej.

Med 29. oktobrom in 1. novembrom 2017 bo po 15 krajih potekala že deveta ekološko humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov. Njen namen je, da namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami, ki predstavljajo tudi veliko obremenitev za okolje, sredstva raje namenimo za nakup medicinskih pripomočkov ter zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih. Geslo akcije je: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«

 Stojnice fundacije Svečka bodo postavljene  pred pokopališči v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Grosuplju, Celju, Domžalah, Logatcu, Dobrepolju, Mariboru, Murski Soboti, Velenju, Šmartnem ob Paki in Savi. V zameno za prostovoljni dar darovalci prejmejo zastavico sočutja, s katero se lahko poklonite spominu na preminule. 

Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije smo dobili sporočilo  o uveljavitvi novele Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C). Tisti s 40 leti pokojninske dobe, ki so upravičeni do  zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov, bodo 30. oktobra prejeli višje pokojnine. V nadaljevanju povzemamo sporočilo. 

Prvega oktobra 2017 je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C). Bistvena novost novele je določba, po kateri bodo do zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov upravičeni vsi zavarovanci, ki se bodo starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, torej s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega ZPIZ-2 oziroma z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, ki je določena...