Letošnje srečanje bralcev Vzajemnosti bo v Neumu
Dragi naši bralci in prijatelji,
kot smo vam že namignili v decembrski Vzajemnosti, bo naše že 13. srečanje potekalo v nekoliko manj znanem biseru Jadranske obale – v Neumu v Hercegovini, ki se je šele v zadnjih 25 letih razvil v moderno obmorsko letovišče s številnimi hoteli in apartmaji. Oddaljen je približno 30 kilometrov od Ploč in doline Neretve in samo 70 kilometrov od Dubrovnika.
Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, zanimive izlete po bližnji in daljni okolici, poučna popoldanska predavanja in večerne zabave ter ples ob zvokih dalmatinske glasbe. Naužili se bomo prvih poletnih sončnih žarkov, se kopali v morju ali pokritem bazenu in se sproščali v velneškem centru.
-
Zdravnico Mojco Senčar poznamo kot izjemno srčno žensko, ki premika meje. Dolga leta je bila zaposlena na onkološkem inštitutu, bila pa je tudi njihova pacientka. Ko je pred 33 leti premagala raka, je na noge postavila Slovensko združenje za boj proti raku Europa Donna. Posvetila se je pomoči ženskam, ki so preživele raka, ter ozaveščanju širše javnosti o tej bolezni. Lani se ji je rak ponovil; ni se zaprla vase, ni skrivala bolezni, ampak se je z njo spoprijela in brez zadržkov o tem tudi spregovorila. Ostaja aktivna, še vedno je vpeta v številne dejavnosti združenja Europa Donna in razprave o zakonodaji s področja zdravstva, še zlasti v povezavi z bolnikovimi pravicami in dolžnostmi. Ob najinem pogovoru je bila sredi precej agresivnega zdravljenja. Povedala je, da se ji je poleg metastaz pojavil še novi primarni karcinom na drugi dojki in da se pripravlja na operacijo. Ob borbenosti in optimizmu pa tudi priznava, da je ni nič manj strah kot katerega koli drugega bolnika.
-
Ali je bolnik le številka?
Sogovornike smo spraševali, kakšne izkušnje imajo s čakalnimi vrstami v zdravstvu.
Veselka Pevec, zlata paraolimpijska tekmovalka, Videm Dobrepolje: »Res se čaka! Pa ne samo čaka, tudi ne veš, na koga bi se obrnil. Zdravnik te napoti, potem se moraš pa znajti. Veliko se govori, stori pa malo. Menim, da ni prave odgovornosti. Ko sem se pred leti zdravila, je bilo drugače. Takrat sem občutila, da je vsem, ki so sodelovali pri mojem zdravljenju in rehabilitaciji, mar zame. Danes se je to izgubilo.«
-
Prostovoljski servis je socialnovarstveni program Slovenske filantropije. Namenjen je posameznikom in družinam v stiski, ki bi za kakovostno življenje potrebovali pomoč, vendar si je zaradi stiske ne morejo zagotoviti oziroma takšna pomoč na trgu ne obstaja. Program je zasnovan tako, da se odziva na raznolike stiske posameznikov in omogoča pomoč tudi tistim posameznikom, ki imajo specifične težave.
Polona je šestdesetletna gospa, ki je pred leti zbolela za multiplo sklerozo. Neozdravljiva bolezen jo je hitro prikovala na voziček, do danes pa je bolezen tako zelo napredovala, da se ne more več premikati, zato je njen vsakdan v celoti odvisen od tuje pomoči. Na domu jo obiskujejo socialne oskrbovalke, ki jo negujejo in ji pomagajo pri nujnih življenjskih opravilih. Zanjo po najboljših močeh skrbi tudi njen mož, vendar je še zaposlen, zato ne zmore vsega sam. Ker Polona svoje dni preživlja v stanovanju, so njeni socialni stiki zelo omejeni, jih pa močno pogreša. Na pomoč je priskočila Lara, prostovoljka Prostovoljskega servisa, ki Poloni dela družbo, se z njo pogovarja, ji pomaga pri manjših dnevnih dejavnostih in ji krajša dolge dni. Obenem s svojimi obiski razbremeni družinske člane, da pridobijo kakšno uro za svoje obveznosti in tako lažje premagujejo obremenitve zaradi bolezni v družini.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Srečnost postaja pri raziskovanju čedalje pomembnejši kazalnik kakovosti življenja. Tudi v raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije smo se posvetili vprašanju, koliko se ljudje čutijo srečne ali nesrečne in kaj je značilno za ene in druge. Ti reprezentativni podatki razkrivajo, kako doživlja sebe 750.000 Slovencev v zrelih letih življenja, za vse pa so smerokaz, v katero smer je treba skozi vse življenje naravnavati krmilo svojega osebnega razvoja in sožitja, da bomo na starost srečni. Biti srečen pa pomeni biti prijeten v sožitju z drugimi.
-
Še tuš je vzburjen
Baddie Winkle je nekdanja manekenka, ki je dopolnila 88 let in še vedno opravlja manekenski poklic. To je ženska, ki živi z modo in za modo, tako se v slogu tudi stara. A le navzven, gube so, uplahnjene mišice tudi, ampak vse drugo – od oči do smeha in iskrivega duha – ostaja, kot je bilo pri njenih 22 letih, ko so jo »odkrili«. Odtlej se ni pustila izriniti z modnih pist, njen slogan je vedno bil: Ne puščajte svojih moških blizu mene! Pri meni se celo tuš vzburi, ko se mu zvečer gola približam.
Arhitektka, ki je slikarka po duši
V otroških letih Jasminke Ćišić so bila najbolj zaželena darila z očetovih službenih poti slikarske barve in kakovosten papir, da je lahko slikala. Ker za kako umetniško fakulteto doma niso imeli posluha, se je iz rodnega Splita z 19 leti odpravila v Ljubljano na študij arhitekture, ga uspešno dokončala, se zaposlila in ostala v Sloveniji. Za nekaj let je slikanje odrinila na stranski tir, a se mu je po letu 1991 intenzivneje posvetila.
Čeprav je preizkusila različne tehnike, ostaja zvesta akvarelu, ki je njeno najljubše likovno izrazno sredstvo. Odkar pa je odkrila akrilne tuše, obe tehniki uspešno dopolnjuje. Tudi v slikarstvu je zaznati njen osnovni poklic, saj rada upodablja stavbe. »Predvsem želim pokazati vzdušje, ki vlada v nekem okolju, recimo pred nevihto ali po njej …« pravi slikarka, ki ustvarja v hiperrealističnem slogu. Tak način slikanja zahteva disciplino in natančnost, lastnosti, ki ju slikarka vsekakor ima. Na platnu rada pripoveduje zgodbe na primer s ščipalkami za perilo, ki so ji posebej pri srcu.
-
Drage upokojenke, dragi upokojenci,
tudi v preteklem letu se je nadaljevalo naraščanje števila zavarovancev, kar le potrjuje okrevanje slovenskega gospodarstva in vedno večjo zaposlenost. Tako je približno 890 tisoč zavarovancev v pokojninsko blagajno prispevalo za 160 milijonov evrov več kot predlani, kar je seveda vplivalo na manjše prilive iz državnega proračuna. Okoli 60 milijonov evrov so prispevali dijaki in študenti, 50 milijonov evrov pa je zavod prejel od KAD-a. Tako smo v letu 2016 poslovali z izravnanimi dohodki in odhodki v višini dobrih pet milijard evrov in redno izplačevali pokojnine povprečno 614 tisoč uživalcem.
-
Za slovenske zmage
Ko filharmoniki, narodno-zabavni ansambli ter bolj ali manj uspešni estradniki zaključijo praznične koncerte, se znova srečamo z realističnim vsakdanom. Izrekli smo veliko lepih želja in smo bili praviloma pri tem iskreni, a se vendarle velja vprašati, ali so te lepe želje in pričakovanja uresničljivi. No, upanje umre zadnje, narobe bi bilo, če bi se vnaprej predali malodušju.
Vlada in njen statistični urad nam sporočata, da smo se v glavnem izvlekli iz krize, gospodarska rast je nad povprečjem evrskega območja, ministri pripravljajo potrebne reforme, tudi pogovori med sindikati, vlado in delodajalci so menda konstruktivni, nadzorni mehanizmi države so menda vse učinkovitejši, tudi v sodstvu in zdravstvu se krajšajo čakalne dobe … Vse to bi nas moralo spodbuditi, da bi z več optimizma gledali, kaj nam prinaša bližnja in tudi nekoliko bolj oddaljena prihodnost.
-
Spoštovane upokojenke in upokojenci!
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenij e si med drugim zelo prizadevamo za izboljšanje gmotnega položaja starejših. Delovna skupina za pripravo predlogov za spremembo zakonodaje, ki vpliva na gmotni položaj upokojencev, je maja pripravila strokovno opredelitev do bele knjige o pokojninah, nato pa je vodstvo Zdusa že jeseni začelo razmišljati, kako dvigniti najnižjo pokojnino za 40 let delovne dobe brez dokupa nad socialni cenzus, ki znaša 470 evrov na mesec.