Za slovenske zmage 

Po drugi svetovni vojni so se zmagovalci dogovorili, da se nikoli več ne smejo zgoditi takšne grozote, kakršne je doživel svet. In so ustanovili Organizacijo združenih narodov (OZN), katere poglavitna skrb je ohraniti varnost in mir po svetu. Toda zelo kmalu se je svetovni mir znašel pred novo grožnjo. Izbruhnila je vojna v Koreji (1950–1953), ki je bila v bistvu vojna med komunistično Sovjetsko zvezo in Kitajsko na eni in ZDA na drugi strani. Kljub vsem ideološkim razlikam je vendarle prevladal razum in članice OZN so na izrednem zasedanju večinsko sprejele resolucijo, ki je po treh letih spopadov vendarle omogočila premirje. To traja še danes.

Za slovenske zmage 

Nova slovenska vlada se je z veliko vnemo lotila urejanja razmer v državi, potem ko je njena predhodnica naredila (po prepričanju nove koalicije) veliko škode. Vlada Roberta Goloba pri določanju drugačne politike računa na veliko podporo, ki so jo državljani potrdili na volitvah, pri čemer je v ospredju zaveza pridobiti zaupanje ljudi v dobronamernost nove oblasti. Prav izguba zaupanja je bil temeljni razlog, da je Janševa koalicija izgubila volitve. Ta poraz težko prenaša, zato bo nova opozicija skušala vlado čim bolj ovirati pri izvajanju politike, ki je v grobem opredeljena v koalicijski pogodbi nove parlamentarne večine. To ni nič nenavadnega, tako pač ravna vsaka opozicija.

Za slovenske zmage

Pred novo vlado so veliki izzivi in pričakovanja državljanov, ki so na volitvah glasovali za korenite spremembe. Nova sestava parlamenta omogoča uveljavitev politik, ki jih je koalicija zapisala kot svoje vodilo, vendar je treba upoštevati zapuščino prejšnje vlade in tudi mednarodne okoliščine, ki so se temeljito spremenile. Predvsem pa se morajo vladajoči ves čas zavedati, da ne smejo izgubiti zaupanja ljudi. Prejšnja vlada ga je namreč izgubila, to pa je tudi glavni razlog, da je tako prepričljivo izgubila volitve.

Za slovenske zmage 

Vojna v Ukrajini je povsem spremenila razmerja v mednarodni skupnosti, kakršna so se oblikovala po drugi svetovni vojni. Po razpadu Varšavskega pakta se je še bolj povečal vpliv zveze Nato (in s tem ZDA) na varnostno sliko v svetu, še posebej v Evropi. Vzhodnoevropske države, ki so se otresle podrejenosti Sovjetski zvezi (Rusiji), so se želele kar se da hitro vključiti v zahodnoevropske in evroatlantske povezave, saj so v tem videle možnost za hitro »evropeizacijo«.

V tem vojaškem spopadu je razmerje sil izrazito v korist ruskemu napadalcu, vendar so v Moskvi očitno podcenili ukrajinsko odločenost braniti svojo suverenost. Dejansko je ruska vojska v Ukrajini doživela poraz. Tega seveda ne priznajo, vendar je več kot očitno, da kljub ogromni premoči niso mogli zasesti ozemlja, ki so ga napadli. Ta ugotovitev ima zagotovo dolgoročne posledice za oblikovanje varnostnih načrtov tudi v drugih državah, še posebej evropskih.

Za slovenske zmage

Bolj ko se bliža datum parlamentarnih volitev, bolj se stopnjuje vročica na političnem odru. Predstavniki strank nas vneto skušajo prepričati, da so prav njihovi kandidati najboljša izbira in bodo najbolje uresničevali naša pričakovanja. Strankarski strokovnjaki za medije jih skušajo prepričati, naj se prikažejo kot strpni, razumevajoči in uspešni državljani, ki bodo taki tudi, ko bodo glasovali v parlamentu. Navsezadnje jim ustava nalaga, da so predstavniki vsega ljudstva. No, dejansko nam izkušnje govorijo, da v parlamentu delujejo predvsem kot zastopniki političnih strank, ki so jih postavile na svoje kandidatne liste. Tu in tam pa se celo zgodi, da potem, ko so dobili sedež v parlamentu, prestopijo k drugi stranki ali skupini strank. 

Za slovenske zmage 

Ameriški obveščevalci so napovedali, da bo Rusija napadla Ukrajino še v času zimskih olimpijskih iger. To se ni zgodilo, morda tudi zato, ker se je njihovega odprtja udeležil ruski predsednik Putin. Toda v Peking se ni odpravil le z namenom spodbuditi ruske športnike, da osvojijo čim več medalj, več mu je bilo do srečanja s kitajskim voditeljem Xijem. Dogovorila sta se za poglobitev sodelovanja, pri čemer je za Kitajce najpomembnejša stabilna dobava ruskih energentov in strateških surovin. Oboje Kitajska potrebuje za nadaljevanje gospodarske rasti. Podrobnosti njunega dogovora niso znane, prav verjetno pa je, da sta se sporazumela tudi o vojaškem sodelovanju. Pri tem ni nepomembno, da sta obe državi v vojaškem pogledu velesili. Ne ena ne druga tudi ne skrivata, da ne pristajata le na vlogo opazovalke, ko gre za preurejanje razmer v svetu. Tako Rusi z vso odločnostjo nasprotujejo včlanitvi Ukrajine v Nato, Kitajci pa dosledno vztrajajo pri tem, da je Tajvan samo ena od njihovih provinc.

Za slovenske zmage

Zagotovo so oblasti v Pekingu temeljito razmislile, v kakšno avanturo se podajajo, ko so sporočili, da kandidirajo za organizatorja 24. zimskih olimpijskih iger. Ne le zato, ker zimski športi na Kitajskem nimajo take tradicije, kot jo imajo v evropskih ali severnoameriških državah, temveč tudi zato, ker je izvedba takega projekta povezana z milijardnimi stroški. S kandidaturo so Kitajci svetu sporočili, da so gospodarsko dovolj močni za izvedbo tega zahtevnega projekta, in kot je razbrati iz ugotovitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, so v preteklih letih zgradili vse, kar je potrebno za izvedbo zimskih olimpijskih iger. Ta naj svetu na zelo otipljiv način pokaže, da je Kitajska svetovna velesila, ki se lahko primerja s katero koli državo, še posebej z Združenimi državami Amerike.

Za slovenske zmage

Neprestano nas zasipajo z reklamami, ki nam govorijo, kako je ta ali oni izdelek treba tako rekoč nujno kupiti, da bi bili srečni. Prav tako nas premamijo »neverjetni« popusti ali pa »ugodni« krediti, ki jih lahko dobimo le v nekaj minutah. Prepogosto nasedemo in kasneje z grozo ugotovimo, da smo zapravili veliko več, kot nam dopušča gmotno stanje.

K čim večji potrošnji nas ne spodbujajo le trgovci, ampak tudi država, ki v večji porabi vidi možnost, da se v državni proračun nateče več denarja. Tu so še proizvajalci. Ali ste pomislili, zakaj se garancija za neki izdelek praviloma zaključi v času, ko se začne kvariti, in serviser razočaranemu kupcu pove, da je popravilo cenovno tako zasoljeno, da je bolje, če kupimo nov izdelek. Ta logika spodbuja gospodarsko rast, in to je vodilo prevladujoče neoliberalne gospodarske politike.

Za slovenske zmage

Organizatorji podnebne konference v Glasgowu na Škotskem pravijo, da je bilo to srečanje uspešno. No, drugače gledajo nanj podnebni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da države niso sprejele zavezujočih sklepov, ki bi zagotovili ustavitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje do leta 2030. To bi bilo mogoče doseči, če bi se države zavezale, da bodo korenito zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Za tak zasuk bi morale drastično zmanjšati uporabo fosilnih goriv, predvsem premoga in nafte. To pomeni, da bi bilo treba doseči dogovor o povsem drugačnem načrtu gospodarskega razvoja, kar pa je glede na interese najmočnejših držav dejansko nemogoče doseči. Že to, da predsednika Rusije in Kitajske sploh nista prišla v Glasgow, je dovolj povedno znamenje.

Za slovenske zmage 

Kam gre slovenska država? V zadnjih mesecih se je zgodilo toliko sprememb, da smo jim komaj sledili. Ne gre le za rokohitrske zamenjave na najbolj občutljivih mestih v državnih organih in gospodarskih družbah, v katerih je vladajoča koalicija namestila »svoje« ljudi. Take, ki bodo sledili njenim navodilom. Predvsem pa se je pokazalo, da spopad s koronakrizo ne dosega želenih ciljev. Spreminjanje navodil prebivalstvu, kako zamejiti širjenje virusa, tako rekoč čez noč povzroča nezaupanje in dvom, da odločevalci sploh vedo, kako doseči...