Redki so trenutki, ko smo vsi ponosni člani naše skupnosti. Prepogosto nas obremenjujejo delitve, za katere smo že zdavnaj menili, da so presežene. V resnici se zdi, kot da del politike kar naprej išče razloge, da bi nas kot skupnost sprl in bi tako razdeljenim lažje vladal.

Pa vendar smo dosegli veliko, med drugim imamo svojo državo, smo enakopravni člani Evropske unije in v okviru te skupnosti lahko dosežemo veliko več, kot bi, če bi ostali zunaj nje. Ta skupnost je zasnovana na boju proti fašizmu in nacizmu in Slovenci smo na svoji koži občutili vse grozote, ki jih je prinesla Hitlerjeva zamisel o »novem redu«.

Za slovenske zmage

Pravijo, do so volitve praznik demokracije. To je namreč dejanje, ko državljani izbirajo, kdo jih bo vodil in kdo bo prevzel odgovornost za to, v katero smer se bo obrnila družba. Pri tej izbiri je pomemben vsak glas, zato se odgovorni državljani udeležijo volitev in s tem povedo, kdo je vreden njihovega zaupanja. Potem ko izpolnijo glasovnico oziroma obkrožijo ime svojega izbranca, so svojo volilno pravico do volilne izbire izpolnili. Seveda pa ta njihova odločitev še ne pomeni, da bo kandidat oziroma stranka, ki ga je postavila na volilno listo, v resnici postal član parlamentarnega zbora. Prav tako ni gotovo, ali bo postal del zmagovalne ekipe, ki bo po volitvah prevzela oblast. Kakšen bo končni volilni »izplen«, je namreč v veliki meri odvisno od volilnega sistema, ki določa volilne postopke in tudi izide volitev.

Za slovenske zmage

Razširitev koronavirusa po vsem svetu je tako prebivalce kot voditelje držav opozorila, da je naš planet povezan veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled. Med drugim je epidemija pokazala, da se je proti taki grožnji mogoče uspešno zoperstaviti z učinkovitim javnim zdravstvom in skrbjo za najranljivejše družbene skupine. Posledice svetovne epidemije so namreč najbolj občutili ljudje, ki že v običajnih razmerah živijo na družbenem robu. Morda je to še najbolj očitno v ZDA, kjer je javnemu zdravstvu namenjeno vse manj sredstev, hkrati pa se še povečujejo socialne razlike. Zgovoren je podatek, da petina Američanov nima zdravstvenega zavarovanja.

Za slovenske zmage 

Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, odpira vprašanja, kako naprej, ali smo se v tej krizi zavedeli, kako krhka je naša skupnost, v kateri ne izgubimo zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Apostolov svobodnega trga in konkurenčnosti namreč ne skrbijo posledice njihove grabežljivosti, ni jim mar za vse večje število ljudi, ki so odrinjeni na družbeni rob, v revščino, zanje je pomembno merilo »napredka«, če si lahko bogati nagrabijo še več bogastva. To je žal groba podoba sveta, v katerem živimo.

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Koronavirus je korenito spremenil življenje vseh, ogrozil je ves svet. Zaradi te bolezni se je vse spremenilo. Ne samo življenje vsakega posameznika, ampak celotne družbe. Tudi odnosi med državami so povsem drugačni, čeprav hkrati ugotavljamo, da je svet kljub različnim omejitvam vendarle povezan in soodvisen. Ključno spoznanje pa je, da smo vsi, tako posamezniki kot družba in države, zelo ranljivi in da nas tolikokrat hvaljeni trg ne more obvarovati pred nevarnostjo, kakršna se je pojavila s koronavirusom.

Politiki nam zelo radi ponujajo podatke o gospodarski rasti, ki naj bi dokazovali njihovo voditeljsko modrost. Pri tem praviloma zamolčijo, kdo ima od te rasti največjo korist. Brez ovinkarjenja smemo reči, da se rasti najbolj veselijo lastniki kapitala oziroma tisti, ki dobiček povečujejo na plečih svojih zaposlenih. Tistim, ki uspešnost svojih poslovnih projektov merijo s količino dobička, je seveda zmeraj v največje breme postavka, ki vključuje tako imenovani strošek dela in davke. Zato zahtevajo »vitko državo«, kar pomeni, povedano z drugimi besedami, čim manj sredstev za javno zdravstvo, šolstvo in socialne podpore. Skratka, država naj uveljavi načrt, ki bo čim prej dosledno upošteval pričakovanja lastnikov kapitala, ne oziraje se na posledice.

Zagotovo je bil odstop Marjana Šarca s položaja predsednika manjšinske vlade veliko presenečenje. Kot je povedal, s tako »podporo« koalicijskih partnerjev ne more izpolniti zavez, ki jih je sprejela vlada in so jih zapisali v koalicijski pogodbi. V resnici so se posamezna ministrstva začela odmikati od ciljev, ki bi jim morali slediti, kaplja čez rob pa je bilo mešetarjenje strank in poslancev koalicije ob sprejemanju zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ne gre se slepiti, da raznovrstne interesne skupine skušajo ohraniti svoj vpliv in privilegije in s tem vplivati na sprejemanje zakonov. To je pač del resnične politike, sprevrženo pa je, če predstavniki ljudstva brez sramu »pohodijo« osnovne zaveze, ki so jih dali volivcem, in si s tem odprli vrata v parlamentarno dvorano. Takšni preobrati so se dogajali že v preteklosti, vendar kakih resnih posledic ni bilo. Zato ni presenetljivo, da v javnosti prevladuje prepričanje, da državo v resnici vodijo interesi, ki imajo dovolj kapitala in...

Za slovenske zmage

Vsi ljudje si želimo, da bi lahko živeli dostojno življenje in bi se voditelji, ki vodijo našo skupnost, zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli. Žal mnogi od tistih, ki odločajo o našem vsakdanu, tej nalogi niso kos. Bolj kot skrb za skupno dobro, jih vodi sla po oblasti in osebnem bogastvu. Tu jim rade volje pomagajo nevidni pokrovitelji, ki prihodnost merijo predvsem po količini svojega bogastva. Pri tem jih nič ne ustavi, ne slišijo krikov otrok, ki zaradi prerivanja kapitalskih interesov umirajo zaradi lakote ali pomanjkanja zdravil. Ne, njihovo vodilo je za vsako ceno povečati dobiček in gospodarsko rast, in to ne glede na posledice, ki jih povzroča ta požrtnost. To je pravzaprav prevladujoč vzorec v današnjem svetu in praviloma največjo ceno tovrstne globalne norosti plačujejo tisti, ki so najranljivejši.

Predsednik vlade Marjan Šarec in koalicijski partnerji so se lahko po drugem glasovanju v parlamentu oddahnili. Proračuna za leti 2020 in 2021 so poslanci potrdili z zadostnim številom glasov, zato lahko zdaj vlada upravlja državo v okviru začrtanih financ. Pri tem računa, da se bo gospodarska rast ohranila in bodo prilivi dovolj veliki, da bodo »pokrili« proračunska predvidevanja. Ob tem velja opozoriti vsaj na dve okoliščini. Prvič, državni proračun je po obsegu največji doslej, in drugič, predsednik vlade in koalicijski partnerji...