Za slovenske zmage 

Ameriški obveščevalci so napovedali, da bo Rusija napadla Ukrajino še v času zimskih olimpijskih iger. To se ni zgodilo, morda tudi zato, ker se je njihovega odprtja udeležil ruski predsednik Putin. Toda v Peking se ni odpravil le z namenom spodbuditi ruske športnike, da osvojijo čim več medalj, več mu je bilo do srečanja s kitajskim voditeljem Xijem. Dogovorila sta se za poglobitev sodelovanja, pri čemer je za Kitajce najpomembnejša stabilna dobava ruskih energentov in strateških surovin. Oboje Kitajska potrebuje za nadaljevanje gospodarske rasti. Podrobnosti njunega dogovora niso znane, prav verjetno pa je, da sta se sporazumela tudi o vojaškem sodelovanju. Pri tem ni nepomembno, da sta obe državi v vojaškem pogledu velesili. Ne ena ne druga tudi ne skrivata, da ne pristajata le na vlogo opazovalke, ko gre za preurejanje razmer v svetu. Tako Rusi z vso odločnostjo nasprotujejo včlanitvi Ukrajine v Nato, Kitajci pa dosledno vztrajajo pri tem, da je Tajvan samo ena od njihovih provinc.

Za slovenske zmage

Zagotovo so oblasti v Pekingu temeljito razmislile, v kakšno avanturo se podajajo, ko so sporočili, da kandidirajo za organizatorja 24. zimskih olimpijskih iger. Ne le zato, ker zimski športi na Kitajskem nimajo take tradicije, kot jo imajo v evropskih ali severnoameriških državah, temveč tudi zato, ker je izvedba takega projekta povezana z milijardnimi stroški. S kandidaturo so Kitajci svetu sporočili, da so gospodarsko dovolj močni za izvedbo tega zahtevnega projekta, in kot je razbrati iz ugotovitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, so v preteklih letih zgradili vse, kar je potrebno za izvedbo zimskih olimpijskih iger. Ta naj svetu na zelo otipljiv način pokaže, da je Kitajska svetovna velesila, ki se lahko primerja s katero koli državo, še posebej z Združenimi državami Amerike.

Za slovenske zmage

Neprestano nas zasipajo z reklamami, ki nam govorijo, kako je ta ali oni izdelek treba tako rekoč nujno kupiti, da bi bili srečni. Prav tako nas premamijo »neverjetni« popusti ali pa »ugodni« krediti, ki jih lahko dobimo le v nekaj minutah. Prepogosto nasedemo in kasneje z grozo ugotovimo, da smo zapravili veliko več, kot nam dopušča gmotno stanje.

K čim večji potrošnji nas ne spodbujajo le trgovci, ampak tudi država, ki v večji porabi vidi možnost, da se v državni proračun nateče več denarja. Tu so še proizvajalci. Ali ste pomislili, zakaj se garancija za neki izdelek praviloma zaključi v času, ko se začne kvariti, in serviser razočaranemu kupcu pove, da je popravilo cenovno tako zasoljeno, da je bolje, če kupimo nov izdelek. Ta logika spodbuja gospodarsko rast, in to je vodilo prevladujoče neoliberalne gospodarske politike.

Za slovenske zmage

Organizatorji podnebne konference v Glasgowu na Škotskem pravijo, da je bilo to srečanje uspešno. No, drugače gledajo nanj podnebni strokovnjaki, ki ugotavljajo, da države niso sprejele zavezujočih sklepov, ki bi zagotovili ustavitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje do leta 2030. To bi bilo mogoče doseči, če bi se države zavezale, da bodo korenito zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Za tak zasuk bi morale drastično zmanjšati uporabo fosilnih goriv, predvsem premoga in nafte. To pomeni, da bi bilo treba doseči dogovor o povsem drugačnem načrtu gospodarskega razvoja, kar pa je glede na interese najmočnejših držav dejansko nemogoče doseči. Že to, da predsednika Rusije in Kitajske sploh nista prišla v Glasgow, je dovolj povedno znamenje.

Za slovenske zmage 

Kam gre slovenska država? V zadnjih mesecih se je zgodilo toliko sprememb, da smo jim komaj sledili. Ne gre le za rokohitrske zamenjave na najbolj občutljivih mestih v državnih organih in gospodarskih družbah, v katerih je vladajoča koalicija namestila »svoje« ljudi. Take, ki bodo sledili njenim navodilom. Predvsem pa se je pokazalo, da spopad s koronakrizo ne dosega želenih ciljev. Spreminjanje navodil prebivalstvu, kako zamejiti širjenje virusa, tako rekoč čez noč povzroča nezaupanje in dvom, da odločevalci sploh vedo, kako doseči...

Za slovenske zmage

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru evropskim poslancem napovedala, da se bo treba v prihodnje osredotočiti tudi na krepitev samostojne obrambne in zunanje politike. To lahko razumemo kot odziv na spoznanje, da bodo ZDA tudi pod novim predsednikom v prvi vrsti skrbele za uveljavitev svojih interesov in bodo zanje evropski interesi ostali nekoliko v ozadju. Zgovorna potrditev za tako sklepanje je nedavna odločitev, da bodo ZDA in Velika Britanija Avstraliji prodale jedrske podmornice, ki naj bi bile učinkovita...

 Številke, ki so jih zbrali strokovnjaki, so zastrašujoče. Podnebne spremembe so tako velike, da je zaradi njih ogroženo življenje na našem planetu. Segrevanje ozračja povzroča vročinske vale, neurja, suše, poplave, orkane, spreminjajo se morski tokovi, topi se led na severnem in južnem polu, povečujejo se puščave, zmanjkuje pitne vode... Spremembe v zadnjih sto letih so tako velike, da jim komajda sledimo. V tem času se je uveljavila sla po nenehni gospodarski rasti, ki omogoča povečevanje dobičkov lastnikom kapitala in uničevanje okolja.

Za slovenske zmage

Za pol leta je naša država prevzela vlogo predsedujoče v 27-članski skupnosti evropskih držav. To sta zagotovo velika čast in odgovornost, čeprav je zdaj ta položaj veliko manj pomemben, kot je bil še pred desetletjem. Zdaj je namreč predsedujoča država bolj ali manj le koordinator dejavnosti, o katerih so se predsedniki vlad že predhodno dogovorili. Pa vendar je predsedovanje Svetu Evropske unije za našo državo priložnost, da se uveljavi kot odgovorna in zrela članica mednarodne skupnosti.

Za slovenske zmage

Če kaj, je svetovna kriza, ki jo je sprožil koronavirus, nazorno pokazala, da je kljub političnim, gospodarskim, rasnim, verskim in zemljepisnim razlikam svet vendarle povezan in soodvisen veliko bolj, kot si mislimo. Virus so najprej odkrili na Kitajskem in v zelo kratkem času se je okužilo ogromno število ljudi po vsem svetu. In sprva nihče ni vedel, kakšne bodo posledice. Število okuženih in umrlih je skokovito naraščalo in povsod so iskali rešitev, ki bi vsaj zamejila, če že ne preprečila širjenje virusa. Pri tem so zdravstveni delavci krčevito skušali pomagati obolelim, vendar so pri tem naleteli na kopico nepremagljivih težav.

 Za slovenske zmage

Malodane vsak dan nas mediji in različne uradne ustanove seznanjajo z ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje sodobne kuge, ki se prenaša z virusom SARS-CoV-2. Ne vemo, kakšne posledice bo imela ta zdravstvena kriza za svet in posameznika, z gotovostjo pa lahko rečemo, da se bomo z virusi ubadali še dolgo časa. Prav tako vemo, da se prizadevanja za omejitev širjenja okužb v posameznih državah razlikujejo in so v veliki meri odvisna od razvitosti zdravstvenega sistema ter kakovosti vodenja države.