Za slovenske zmage 

Kam gre slovenska država? V zadnjih mesecih se je zgodilo toliko sprememb, da smo jim komaj sledili. Ne gre le za rokohitrske zamenjave na najbolj občutljivih mestih v državnih organih in gospodarskih družbah, v katerih je vladajoča koalicija namestila »svoje« ljudi. Take, ki bodo sledili njenim navodilom. Predvsem pa se je pokazalo, da spopad s koronakrizo ne dosega želenih ciljev. Spreminjanje navodil prebivalstvu, kako zamejiti širjenje virusa, tako rekoč čez noč povzroča nezaupanje in dvom, da odločevalci sploh vedo, kako doseči...

Za slovenske zmage

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru evropskim poslancem napovedala, da se bo treba v prihodnje osredotočiti tudi na krepitev samostojne obrambne in zunanje politike. To lahko razumemo kot odziv na spoznanje, da bodo ZDA tudi pod novim predsednikom v prvi vrsti skrbele za uveljavitev svojih interesov in bodo zanje evropski interesi ostali nekoliko v ozadju. Zgovorna potrditev za tako sklepanje je nedavna odločitev, da bodo ZDA in Velika Britanija Avstraliji prodale jedrske podmornice, ki naj bi bile učinkovita...

 Številke, ki so jih zbrali strokovnjaki, so zastrašujoče. Podnebne spremembe so tako velike, da je zaradi njih ogroženo življenje na našem planetu. Segrevanje ozračja povzroča vročinske vale, neurja, suše, poplave, orkane, spreminjajo se morski tokovi, topi se led na severnem in južnem polu, povečujejo se puščave, zmanjkuje pitne vode... Spremembe v zadnjih sto letih so tako velike, da jim komajda sledimo. V tem času se je uveljavila sla po nenehni gospodarski rasti, ki omogoča povečevanje dobičkov lastnikom kapitala in uničevanje okolja.

Za slovenske zmage

Za pol leta je naša država prevzela vlogo predsedujoče v 27-članski skupnosti evropskih držav. To sta zagotovo velika čast in odgovornost, čeprav je zdaj ta položaj veliko manj pomemben, kot je bil še pred desetletjem. Zdaj je namreč predsedujoča država bolj ali manj le koordinator dejavnosti, o katerih so se predsedniki vlad že predhodno dogovorili. Pa vendar je predsedovanje Svetu Evropske unije za našo državo priložnost, da se uveljavi kot odgovorna in zrela članica mednarodne skupnosti.

Za slovenske zmage

Če kaj, je svetovna kriza, ki jo je sprožil koronavirus, nazorno pokazala, da je kljub političnim, gospodarskim, rasnim, verskim in zemljepisnim razlikam svet vendarle povezan in soodvisen veliko bolj, kot si mislimo. Virus so najprej odkrili na Kitajskem in v zelo kratkem času se je okužilo ogromno število ljudi po vsem svetu. In sprva nihče ni vedel, kakšne bodo posledice. Število okuženih in umrlih je skokovito naraščalo in povsod so iskali rešitev, ki bi vsaj zamejila, če že ne preprečila širjenje virusa. Pri tem so zdravstveni delavci krčevito skušali pomagati obolelim, vendar so pri tem naleteli na kopico nepremagljivih težav.

 Za slovenske zmage

Malodane vsak dan nas mediji in različne uradne ustanove seznanjajo z ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje sodobne kuge, ki se prenaša z virusom SARS-CoV-2. Ne vemo, kakšne posledice bo imela ta zdravstvena kriza za svet in posameznika, z gotovostjo pa lahko rečemo, da se bomo z virusi ubadali še dolgo časa. Prav tako vemo, da se prizadevanja za omejitev širjenja okužb v posameznih državah razlikujejo in so v veliki meri odvisna od razvitosti zdravstvenega sistema ter kakovosti vodenja države.

 Za slovenske zmage 

Sedanja zdravstvena kriza nas je pahnila v razmere, ko moramo temeljito razmisliti o naših ravnanjih, ki bodo določala življenje tudi prihodnjih generacij. Do zdaj smo sledili vodilu, da je predvsem gospodarska rast zagotovilo napredka, in v resnici so se razmere izboljševale. Danes so nam dosegljive dobrine, o katerih smo pred desetletji lahko le sanjali. Pa vendar smo se znali tudi takrat veseliti življenja, odnosi med ljudmi so bili bolj sproščeni, več je bilo povezanosti in solidarnosti. Razraščanje potrošništva je to povezanost oslabilo, prevladalo je prepričanje, da je težnja po pridobivanju dobrin in imetja temeljno vodilo pri doseganju uspešnosti posameznika in družbe. Sedanja kriza pa nam je zelo nazorno pokazala, kako krhki smo in da temelj našega zadovoljstva ne more biti le povečevanje gmotnih dobrin, temveč v prvi vrsti povezanost med ljudmi.

Za slovenske zmage

Praviloma je na koncu vsake tekme le eden, ki mu sodniki potrdijo zmago. In v tekmi za izvolitev predsednika najmočnejše države na svetu je zmagal demokratski kandidat Joe Biden. Njegov republikanski tekmec Donald Trump je izgubil, in to kljub prizadevanjem dokazati, da so demokrati »ukradli« volitve. Še več, njegovo spodbujanje k uporu in zasedbi kongresa je privedlo k ustavni obtožbi, da je s temi dejanji ogrozil ustavno ureditev države. No, že druga ustavna obtožba v senatu ni dobila zadostne podpore, ostaja pa dejstvo, da ga imajo tudi republikanski senatorji za soodgovornega za dejanja, ki jih zakoni štejejo za nesprejemljiva. Kljub temu pa se njegova bitka za politični in gospodarski vpliv še ni končala. Dejstvo je, da je Trumpa na volitvah podprla skoraj polovica volilnih udeležencev in da ostajajo ZDA tudi po volitvah politično razklane.

Za slovenske zmage

Morda so mnogi ljudje mnenja, da je pozornost, ki jo je pritegnila zamenjava na mestu predsednika ZDA, pretirana, vendarle velja spomniti, da se s to spremembo lahko veliko spremeni, in to ne samo v Ameriki, ampak tudi drugje po svetu. V Ameriki se je Joe Biden najprej lotil ukrepov, ki naj bi omejili širjenje pandemije, in napovedal množično cepljenje, obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih in ohranjanje varnostne razdalje. Pri tem je pomembno, da novi ameriški predsednik zahteva, da je cepivo dostopno vsem, torej tudi tistim, ki zaradi pomanjkanja ne zmorejo plačati zdravstvenega zavarovanja. Biden je tudi preklical Trumpovo odločitev o izstopu ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije ter uvedel ponovno spoštovanje sklepov svetovne podnebne konference, na kateri se je svetovna skupnost (tudi ZDA) zavezala zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako vsaj omiliti posledice podnebnih sprememb.

Za slovenske zmage 

Ob vstopu v novo leto se gospodarstveniki ukvarjajo s podatki o razmerah na trgu, politiki merijo odzive javnosti na njihova ravnanja, posamezniki pa upamo, da se razmere ne bodo poslabšale. Letos so pričakovanja in napovedi zelo negotovi, domala vse je v znamenju krize, ki jo zaznamujejo pandemija, okoljske spremembe in porušeno družbeno ravnovesje. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo razmere izboljšale.

Nekaj spodbudnih znamenj pa je le zaznati. Najprej razplet ameriških predsedniških volitev. Novi predsednik največje gospodarske in vojaške sile na svetu je napovedal, da si bo odločno prizadeval za povezovanje celotne ameriške družbe za uspešnost pri premagovanju koronakrize. Njegov predhodnik je to podcenjeval in se celo posmehoval strokovnjakom, ki so opozarjali na resnost širjenja virusne epidemije. Podobno je bilo s podnebnimi spremembami. No, Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA spoštovale pariški sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega je pričakovati, da bodo v Washingtonu odslej spravljivejši v odnosih s preostalimi velesilami. Otoplitev smemo pričakovati tudi v odnosih z Evropsko unijo, ki je kljub nekaterim notranjim nasprotjem pomemben gospodarski in politični zaveznik.