Priporočila za covidne bolnike
ZDRAVJE
Čeprav Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da smo na dobri poti h končanju pandemije covida-19, obenem poziva vse države, naj nadaljujejo s testiranjem na okužbe z novim koronavirusom in predvsem s cepljenjem proti covidu-19.
Strokovnjaki WHO so izdali nova priporočila covidnim bolnikom, ki se zdravijo doma. Svetujejo, da so ti bolniki pod zdravniškim nadzorom. Družinski člani pa morajo poskrbeti za njihovo izolacijo, da se ne bodo okužili tudi drugi člani družine. Upoštevati velja še naslednje:
Podaljšati vozniško dovoljenje?
Pretreseno sem poslušala vest o hudi prometni nesreči srbskega avtobusa, ki se je prevrnil v Bolgariji in ogrozil življenja otrok in njihovih spremljevalcev. Morda me je bolj kot običajno ta vest pretresla zato, ker ob dejstvu, da bom drugo leto stara osemdeset let, že celo leto ob občasnih napakah in neumnostih, ki jih počnem med vožnjo, razmišljam, ali naj podaljšam vozniško dovoljenje ali pa naj se vožnji z osebnim avtomobilom odrečem.
Prebrala sem, da je reakcijski čas eden izmed najpomembnejših dejavnikov učinkovitega obnašanja v prometu. Hitrost in učinkovitost našega reagiranja na cesti sta povezani z vrsto dejavnikov, na primer z osebnostjo, voznikovo starostjo, izkušnjami, vremenskimi pogoji, utrujenostjo, posebej pa s pozornostjo, pravijo strokovnjaki AMZS. Pri starejših je pomembno tudi, ali nas težave, ki nam jih povzročajo bolezni, ovirajo pri vožnji in kakšna zdravila jemljemo ali pa jih pozabimo vzeti na dan, ko gremo na vožnjo.
Mir za zdravje in zdravje za mir
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je aprila letos sprožil novo iniciativo, ki poudarja potrebo po promociji miru in zdravja, da bi tako zaščitili Zemljo in njene prebivalce.
Vojne, vedno hujša podnebna kriza in podaljšana pandemija covida-19 vodijo k temu, da se je ura sodnega dne ustavila pri stotih sekundah pred polnočjo, kar je najbližje apokalipsi, koncu civilizacije, odkar so jo zagnali v letu 1947, opozarja generalni direktor SZO.
Ukrajinska vojna pušča fizične in psihične posledice na zdravstvenem kadru in prebivalstvu. V Afganistanu ljudje prodajajo celo svoje ledvice in otroke, da bi preživeli. Pokrajina Tigray v Etiopiji doživlja najdaljšo blokado v zgodovini, ki praktično onemogoča dostavo hrane, goriva in zdravil. Prebivalstvo se spopada z masovno lakoto. Države doživljajo več podnebnih katastrof istočasno. V Avstraliji umirajo korale na Velikem koralnem grebenu, na celini pa hkrati pustošijo kataklizmične poplave. V nekaterih azijskih državah se soočajo z rekordnim številom covidnih smrti in virusna različica omikron se hitro širi po vsem svetu, kar pomeni hud pritisk na zdravstvene sisteme.
Pogovarjajmo se o varni spolnosti
Eden izmed izjemnih uspehov človeške družbe je drastično zniževanje obolevnosti in umrljivosti žensk zaradi raka na materničnem vratu – tudi zaradi dobre preventive.
V Sloveniji smo med prvimi uvedli ginekološke dispanzerje na primarnem zdravstvenem nivoju in s številnimi akcijami izobrazili ženske, da so se redno vračale na brezplačni ginekološki pregled, pri katerem smo z brisom materničnega vratu iskali zgodnje znake raka, ko ga je mogoče pozdraviti z minimalnim kirurškim posegom. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo začeli izvajati te akcije, smo po podatkih Onkološkega inštituta bistveno znižali pojav invazivnega raka na materničnem vratu in praktično izkoreninili umrljivost zaradi te oblike...
-
Med babicami, dedki in vnuki se pogosto spletejo posebne vezi, ki pomagajo vnukom preživeti nemirna leta odraščanja, babicam in dedkom pa pomagajo lajšati bremena, ki jih prinaša starost. V tem čudnem času, ko se zdi, da se svet prehitro vrti, da vezi v družbi razpadajo, ko svet poganjata pohlep in zloraba večine, ki ju povzroča bogata in brezobzirna manjšina, ko so medčloveške vezi še kako pomembne, še posebej za mladostnike, ki jim slepila modernega sveta pogosto zmanjšujejo kakovost življenja v odrasli dobi. Od naše mladosti se je življenje mlajših generacij bistveno spremenilo. Stiske, ki jih prinašajo leta odraščanja, pa ostajajo in mnogim našim vnukom, ki jih varljive podobe sodobnega sveta bombardirajo iz vsakega kotička, prinašajo hude stiske in negotovosti.
Vezi z babicami, dedki in vnuki
Zadnjič me je novica o trinajstletni deklici, ki je naredila samomor, hudo pretresla. Kako bo družina preživela to nesrečo? Ali bi jo jaz preživela, sem se vprašala. Pomislila sem na svojih pet vnukov. Ali jih poznam dovolj, bi zaznala njihovo stisko, bi jim znala pomagati? Ali bi znala pomagati svojim hčeram, če bi se jim zgodila ta grozna nesreča?
Strokovnjaki ugotavljajo, da so predznaki grozečega samomora pri mladostnikih hitre spremembe razpoloženja, spremenjeno obnašanje, socialna samoizolacija, depresivno obnašanje, zloraba drog, poskusi samomora. Samomor pri mladostnikih je povezan z duševno boleznijo, ki še ni prepoznana, s težavami, ki jim otrok ni kos (težave z vrstniki, prve ljubezenske izkušnje ...), s težavami v družini, ki jih ne zna in ne more razrešiti.
Onesnažen zrak kriv za mnoge smrti
Zadnje mesece spremljamo hude bitke med okoljevarstveniki in predstavniki kapitala o omejevanju uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina.
Strokovnjaki na različnih koncih sveta opozarjajo, da na svetu letno umre okoli sedem milijonov ljudi zaradi onesnaženega zraka, 4,2 milijona zaradi onesnaženja v okolju, 2,8 milijona pa zaradi onesnaženega zraka v bivalnih prostorih ...
Onesnaženje zraka povzroča bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in raka. Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da so med vzroki smrti zaradi onesnaženega zraka v 58 odstotkih ishemična bolezen srca in možganska kap, v 18 odstotkih kronična obstruktivna pljučna bolezen in v 6 odstotkih pljučni rak. Smrt je končni rezultat bolezni, ki lahko traja zelo dolgo. Znanstveniki ocenjujejo, da je število ljudi, ki trpijo zaradi onesnaženega zraka, mnogo večje.
-
Po nakupih hrane rada hodim zgodaj zjutraj, ko se trgovina odpre. Ob trgovini je majhen bife. Kar nenavadno se mi je zdelo, ko je bil ob strogih ukrepih v času epidemije prostor pred bifejem prazen. Običajno vedno pred njim že zjutraj takoj po sedmi uri poseda nekaj starejših moških. Žulijo svoj kozarček ali skodelico kave in opazujejo vrvež pred trgovino. In vedno znova pomislim: »Da se jim le ljubi! Ali res nimajo česa početi?« Meni se zdi posedanje v gostilni čista izguba časa.
Petinosemdesetletni prijatelj, ki je ostal brez žene, mi večkrat pravi, ko opazuje moje življenje: »Le kako lahko sama živiš! Jaz ne morem biti sam. V času covida sem izgubil še tistih nekaj znancev, s katerimi sem se dnevno dobival ob kavi.« Vsak dan ga vidim, ko jo dopoldne maha proti bifeju. Ko grem mimo, sedi ob mizi sam in žuli svojo kavico.
-
PISMO UPOKOJENE ZDRAVNICE
V družini imamo dva odrasla, odgovorna človeka, starša, ki se nočeta cepiti. Tema tako ali drugače pride na dan ob vsakem družinskem srečanju. Iz rastoče agresivnosti naših dveh proticepilcev je mogoče razbrati, da je pritisk okolja nanju vedno močnejši. Razgovora o nujnosti cepljenja se lotevamo vedno bolj previdno in vedno bolj neradi, da se ne bi sprli.
Da smo cepljeni ovce, ki sledimo tem, ki nas zavajajo, da je moje zdravniško znanje zastarelo, da se morajo necepljeni zdaj bati nas, cepljenih, ker smo kužni, da nam ne prikazujejo pravih podatkov, da umirajo cepljeni, ne necepljeni, in še večje neumnosti, popolnoma sprte z zdravo pametjo, so argumenti, s katerimi nas proticepilci zavračajo.
Miti in resnica o koronavirusu
Ob širitvi vseh mogočih »resnic« o virusu SARS-CoV-2 in smrtonosni bolezni, ki je popolnoma spremenila naše življenje, je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno izdala priporočila o postopkih, ki nas ščitijo pred okužbo. Mnogi ljudje imajo odpor do cepljenja, ki se je do zdaj izkazalo kot edino učinkovito orožje proti koronavirusni bolezni. Zato jih velja nenehno opozarjati na preproste načine zaščite pred okužbo.
Virusi ne morejo potovati po radijskih valovih/mobilnih omrežjih. Virus je razširjen v mnogih državah, ki nimajo mobilnega omrežja 5G. Širi se kapljično, ko okužen človek kašlja, kiha ali govori. Okužimo se lahko, če se dotikamo okuženih površin in nato svojih oči, ust ali nosu.
