Prehrana

Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.

Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.

Prehrana

Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, pečenki ... V svoji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceniti. Kot mnogi moji vrstniki. Taki smo pač bili, otroci nove dobe ...

Pa se je zgodilo, da sem pred prazniki potrkala na vrata samotne kmetije, kakršne so še danes raztrošene po planoti nad našo vasjo. Odprla mi je starejša gospa, daljna sorodnica, ki je pričakovala, da se bodo njeni veliki otroci za praznike vrnili domov iz mesta, kjer so delali. Razveselila se me je, kot da bi bila njena, in me povabila v hišo. Že na vratih je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Postavila ga je na mizo, narezala rezino, dve ... in mi ju ponudila. Tedaj sem začutila vso njeno ljubezen, ki jo je zamesila v ta kruh, v kruh ljubezni. In s tresočo roko sem se ga dotaknila in začutila svetost dajanja, ki poveže ljudi med seboj. Od tedaj cenim vse, kar zadiši po domačem.

Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.

Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.

PREHRANA

Večina ljudi je prepričana, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko povzročajo nenavadno ravnanje in obnašanje mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od rojstva do smrti in za vse, torej ne glede na spol in starost.

Odkrili so jih šele v začetku 20. stoletja in spoznali, da so nekakšni odločevalci našega življenja, saj so neposredno povezani z odzivanjem na dogajanje okrog nas. Oblikujejo čustva in počutje, reagirajo na stres, krepijo imunski sistem in metabolizem, določajo našo spolnost, slo in plodnost, tudi rast, telesni razvoj, spanje in podobno. Pri človeku so odkrili in razvozlali delovanje več kot 50 različnih hormonov, v življenju potrebujemo prav vse. Ciljno so usmerjeni v točno določene organe, a so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Preveč ali premalo nekega hormona na dolgi rok škoduje telesu. Zato morajo biti v medsebojnem količinskem razmerju in delovati v ravnovesju.

 PREHRANA

Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so del mikroorganizmov, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Znanstveniki so prepričani, da so bile bakterije ena od prvih oblik življenja na Zemlji pred nekako štirimi milijoni let. Še danes so nujne za obstoj življenja in so prisotne povsod.

Če vemo, da je ravnovesje krovni zakon vesolja, potem mora biti vse, kar življenje določa, v ravnovesju. To velja za vse sisteme in organe našega telesa, tudi za prebavo. Pri prebavi pa nam odločno pomagajo dobre bakterije. Pridobimo in okrepimo jih s hrano, uživanjem fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, probiotični jogurt, kefir, kislo mleko, kislega zelja in repe ter tudi razne vložene skisane zelenjave. Kdor prisega na eksotiko, lahko uživa fermentirano kombučo, kimchi ali fermentirano sojo. 

PREHRANA

Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in obrambni plašč našega telesa, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi, vdorom škodljivih snovi in sodeluje pri uravnavanju telesne vlage. Skoznjo izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.

 Za zaščito pred poletnim soncem je odgovorna predvsem zgornja plast, povrhnjica. V nasprotju s pričakovanji smo manj občutljivi za mraz kot za vročino, saj imamo šestkrat več čutnic za vročino. Pigment v koži je naravna zaščita pred sončnimi žarki. Pod vplivom teh se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ki kožo obarva, potemni in jo nekoliko varuje pred opeklinami. Hkrati spodbuja nastajanje imunske zaščite pred okužbami. Prav tako se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se povečata napetost in prožnost kože. Pri opeklinah kože, tudi če jih povzroči sonce, pa se pojavijo mehurji, kar pomeni, da je povrhnjica poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline po veliki površini kože zelo nevarne.

PREHRANA

Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju. Poudariti je treba, da hrana ni zdravilo zoper strdke, kot jih pozna medicina. Ta se srečuje z akutnim stanjem, ki ga je treba zdraviti z zdravili. Hrana deluje preprečevalno in varovalno, a je tudi v pomoč po medicinskem zdravljenju.

Danes imamo znanstvene potrditve, da čebula in česen ovirata lepljenje trombocitov, raztapljata strdke in onemogočata koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Česen vsebuje ahoen, ki zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje krvni obtok in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Obe vrsti čebulnic znižujeta raven skupnega holesterola in zvišujeta holesterol HDL. Znižujeta krvni tlak, ker njuna aktivna snov adenozin sprošča gladke mišice krvnih žil, ki se posledično razširijo. Adenozin hkrati ureja srčni ritem.

PREHRANA

Urednica revije mi je tokrat postavila težko vprašanje, ali je mogoče pripraviti velikonočne dobrote z manj soli, manj sladkorja in maščobe, nekako v dietni obliki. Temu sem se glasno in odločno uprla. Pa sva hitro našli skupni jezik, da pravzaprav obe misliva enako.

Pred veliko nočjo je že od nekdaj post, kar ne pomeni, da so ljudje stradali, marveč so vnos hrane nekoliko spremenili in svoje telo v nekem pogledu pripravili na bogatejše prehranjevanje. Tradicionalne jedi so vedno nastajale ob sozvočju človekovega počutja, pogleda v naravo in shrambe ter z dostopnostjo do nakupa surovin, ki jih sami niso pridelali.

ZDRAVA PREHRANA

Narava bo vsak čas ozelenela. Zelena je barva klorofila, ki obarva liste. Če vemo, da nam narava vedno dá, kar tedaj potrebujemo, potem so klorofil in grenčine spomladi kot nalašč za razstrupljanje in čiščenje našega organizma. Najprej ozelenijo divje grenke rastline: regrat, krompirjevka, cikorija, rman, trpotec, beluši, koprive, marjetice, trobentice in druge pomladne cvetlice.

Skupna značilnost vseh grenčin je, da spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Poveča se peristaltika ali ritmično gibanje črevesja, a čas delovanja prebavnih sokov se ne skrajša, zato je prebava hrane temeljitejša. Grenčine okrepijo čiščenje telesa vseh strupenih snovi iz jeter in pospešijo izločanje žolča za lažjo prebavo maščob. Uravnajo nastajanje seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo protin oziroma putiko. Grenčine tudi čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam. Vse to pa pomaga telesu, da dela s polno močjo in ni nikoli utrujeno.

Veliko govorimo o ženski menopavzi, ki označuje konec rodne dobe. Toda vse več razprav poteka okrog andropavze, ki je nekakšna moška mena. To seveda ni tabu tema, čeprav o njej do zdaj v javnosti niso veliko govorili.

Beseda andropavza je grškega izvora, saj andros pomeni moški, pausis pa konec nečesa. Dobesedno označuje postopen upad moškega spolnega hormona testosterona. Svetovna zdravstvena organizacija potrjuje, da raven moških spolnih hormonov s starostjo postopno upada. V londonskih medicinskih krogih so jo prvič opisali že ob koncu 18. stoletja, a šele v prejšnjem stoletju so jo začeli znanstveno raziskovati.