PREHRANA

V toplem delu leta z veseljem razkrivamo kožo sončnim žarkom, da bi pridobili vitamin D in okrepili zdravje. Sonce daje življenje, a ga tudi uničuje, zato je treba kožo vedno zavarovati pred škodljivimi vplivi močnega sonca.

Pogosto pozabljamo, da je kot največji telesni organ enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage in temperature. V nasprotju s pričakovanji smo na mraz manj občutljivi kot na vročino. V kvadratnem centimetru kože imamo do tri čutnice za mraz, za vročino pa jih je šestkrat več.

Prehrana

Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.

Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.

Prehrana 

Z očmi gledamo, a v resnici vidimo šele takrat, ko gledamo s srcem in začutimo z razumom. V očeh se zrcalijo šarm in karizma posameznika, zdravje in počutje.  Oči niso samo inštrument, ki nam prenese sliko zunanjega sveta, marveč so tudi popisan list našega odnosa do sogovornikov in sveta okrog nas. V očeh odsevata sreča in veselje do sogovornika, ljudi in življenja sploh. Ali pa jeza, srd, nelagodje in bolečina …

Podobno kot možgani tudi oči nimajo zaloge hranil, zato nenehno potrebujejo vse hranilne snovi, da nam dobro služijo. Hranilne snovi pridejo s krvjo v oči v šestih do desetih sekundah, zato morajo imeti oči minimalno akumulacijo snovi za sprotno porabo. Če se na primer zaljubimo ali navdušimo nad neko lepoto, stresni hormoni in nevropeptidi v stotinki sekunde »zaiskrijo« naše oči, vendar le, če imamo omenjeno akumulacijo hranilnih snovi. V membrani očesnega ozadja mora biti dovolj cinka, vitaminov C, A in E ter selena. Za zaščito potrebujemo karotenoidne snovi, del teh se pretvori v vitamin A. Potrebujemo tudi flavonoidne snovi, ki varujejo vodni del celic. Za topnost vitaminov potrebujemo esencialne maščobne kisline. Za očesno barvilo rodopsin moramo imeti tudi dovolj beljakovin živalskega in rastlinskega izvora.

Pust je kot ljudski običaj povezan z odhajanjem zime in veseljem nad prihajajočo pomladjo, nad soncem in novim življenjem, ki bo kmalu vzbrstelo nad ogreto zemljo, nad mladički, ki se bodo začeli oglašati v mladih leglih. Človek je to radost poosebil v norčavem obnašanju, a tudi v jedeh.

Znance sem vprašala, na katero ali kakšno hrano najprej pomislijo ob besedi pust. Večina je ustrelila kot iz topa: na krofe. Vendar so priznali, da je to le trenutna popestritev strasti, medtem ko je bil pravi odgovor na vprašanje, kakšno hrano – mastno, sladko in obilno. Včasih je veljalo, še iz časov iz ljudskega verovanja, da mora biti pustna hrana mastna, sladka in obilna, da bi priklicali srečo in zdravje ljudem, rodovitno leto in bogato letino.

Prehrana

 Ničesar novega ne povem, če zapišem, da so koline tradicionalni slovenski kmečki, ljudski praznik. V zavesti naših prednikov so bile bržkone že tisočletje in več. Toda v nobenem koledarju in nobeni pratiki ni z rdečim označen dan kot praznik kolin.

V srednjeevropskem prostoru so prašiče gojili že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe kosti in orodij. V času Rimljanov so že v predkrščanski dobi poznali nekakšno praznovanje, obred ob zakolu in shranjevanju prašičjega mesa. Iz srednjega veka so ohranjeni zapisi, da so slovenski predniki razumeli koline kot zahvalo za celoletni trud s prašiči in kot nagrado ob koncu del na polju. Zaradi nizkih temperatur so lahko po zakolu varno predelali meso v klobase, salame, krvavice, mast, ocvirke in druge mesnine. Še danes se po tradiciji koline začnejo takoj po prazniku sv. Martina, ko iz mošta nastane vino, in trajajo vse do februarja, s prekinitvijo ob božiču in novem letu.

Prehrana

Sama z otožnostjo mračnih dni nimam težav. A jo poznam od blizu, ker daje mojega moža. Ko smo jeseni premaknili uro nazaj, se je začelo. Zlasti novembrska turobnost brez sonca je zanj in njemu podobne huda nadloga. Moj mož je štel, za koliko je vsak dan krajši in koliko časa je še do božiča, ko se vesolje obrne in se začnejo dnevi daljšati. Postajal je vse bolj nemiren, brez volje, celo delovna storilnost mu je padla.

Vprašala sem se, zakaj nam je narava dala toliko oranžnih barv in plodov v jeseni, če ne zato, da bi nekako popravila naše počutje v sivih dneh. V hrani mora biti rešitev! Oranžna je barva sonca in ravno pomanjkanje sonca in svetlobe sproža otožnost. Kako nas razveseli sončni žarek, čeprav le za nekaj ur obsije oranžne kakije na drevesih, rumene buče na njivah, koruzo in čebulo, ki spleteni v kite krasijo domove.

Prehrana

Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, pečenki ... V svoji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceniti. Kot mnogi moji vrstniki. Taki smo pač bili, otroci nove dobe ...

Pa se je zgodilo, da sem pred prazniki potrkala na vrata samotne kmetije, kakršne so še danes raztrošene po planoti nad našo vasjo. Odprla mi je starejša gospa, daljna sorodnica, ki je pričakovala, da se bodo njeni veliki otroci za praznike vrnili domov iz mesta, kjer so delali. Razveselila se me je, kot da bi bila njena, in me povabila v hišo. Že na vratih je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Postavila ga je na mizo, narezala rezino, dve ... in mi ju ponudila. Tedaj sem začutila vso njeno ljubezen, ki jo je zamesila v ta kruh, v kruh ljubezni. In s tresočo roko sem se ga dotaknila in začutila svetost dajanja, ki poveže ljudi med seboj. Od tedaj cenim vse, kar zadiši po domačem.

Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.

Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.

PREHRANA

Večina ljudi je prepričana, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko povzročajo nenavadno ravnanje in obnašanje mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od rojstva do smrti in za vse, torej ne glede na spol in starost.

Odkrili so jih šele v začetku 20. stoletja in spoznali, da so nekakšni odločevalci našega življenja, saj so neposredno povezani z odzivanjem na dogajanje okrog nas. Oblikujejo čustva in počutje, reagirajo na stres, krepijo imunski sistem in metabolizem, določajo našo spolnost, slo in plodnost, tudi rast, telesni razvoj, spanje in podobno. Pri človeku so odkrili in razvozlali delovanje več kot 50 različnih hormonov, v življenju potrebujemo prav vse. Ciljno so usmerjeni v točno določene organe, a so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Preveč ali premalo nekega hormona na dolgi rok škoduje telesu. Zato morajo biti v medsebojnem količinskem razmerju in delovati v ravnovesju.

 PREHRANA

Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so del mikroorganizmov, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Znanstveniki so prepričani, da so bile bakterije ena od prvih oblik življenja na Zemlji pred nekako štirimi milijoni let. Še danes so nujne za obstoj življenja in so prisotne povsod.

Če vemo, da je ravnovesje krovni zakon vesolja, potem mora biti vse, kar življenje določa, v ravnovesju. To velja za vse sisteme in organe našega telesa, tudi za prebavo. Pri prebavi pa nam odločno pomagajo dobre bakterije. Pridobimo in okrepimo jih s hrano, uživanjem fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, probiotični jogurt, kefir, kislo mleko, kislega zelja in repe ter tudi razne vložene skisane zelenjave. Kdor prisega na eksotiko, lahko uživa fermentirano kombučo, kimchi ali fermentirano sojo.