Prehrana

Mišice so pomemben del gibalnega aparata, ki s krčenjem in raztezanjem premikajo telo, opravljajo neko delo. Človek ima več kot 600 mišic, od teh 400 skeletnih. Druge skupine mišic mu omogočajo dihanje, prebavo in bitje srca.

Vsaka mišica je sestavljena iz tudi do deset tisoč elastičnih mišičnih beljakovinskih vlaken. Krčenje in raztezanje nadzoruje živčevje, ne glede na to, ali mišice krčimo zavestno ali ne. Ločimo prečnoprogaste ali skeletne mišice, gladke mišice in srčno mišičnino. Skeletne mišice delujejo v skladu z našo voljo in jih lahko zavestno premikamo. Gladke mišice se krčijo in raztezajo neodvisno od naše volje in zavesti ter skrbijo za delovanje notranjih organov, črevesno peristaltiko, krčenje sečnih poti, uravnavajo premer žil in s tem krvni tlak,...

Prehrana

Pred prazniki se v mnogih ljudeh porajajo misli, kaj bi kuhali, spet druge pa skrbi preobilje jedi, ki jih v tem času zaužijejo, in imajo lahko zato prebavne težave. Vsi pa si želimo preživeti praznike v krogu najbližjih, da bomo čutili družinsko povezanost in navdušujoče vonjave hrane, ki nas bo združevala in povezovala.

Pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da treh vonjev ne bomo nikdar pozabili, in sicer po g oveji juhi z rezanci, po  pečenki s krompirjem in po  potici. To zelo dobro vedo zdomci in izseljenci, športniki in popotniki, ki se po daljšem času vračajo iz tujine. Te vonjave tradicionalnih jedi prikličejo spomine. V prejšnjih generacijah se niso spraševali tako kot danes, ali se bomo zredili, si nakopali holesterol in podobno. Prazniki so bili čas okrepljenih čustev in veselja, čas kipenja hormonov sreče.

 Prehrana

Kosti kot mehansko trdni oporniki naše telesne zgradbe so živo tkivo. V času rasti v otroštvu nastaja več nove kostnine, kot je propade. V srednjih letih in starosti pa razgradnja presega obnovo. A tudi po koncu rasti se kosti prilagajajo obremenitvam, so izdatno prekrvavljene in se ob zlomu razmeroma hitro obnovijo.  

Mladost in zdravje okostja sta odvisna od osteoklastov, celic, ki razgrajujejo kosti, saj vanje vrtajo mikroskopsko majhne luknjice, in osteoblastov, gradilnih celic, ki te luknjice zapolnjujejo s kalcijem. To je normalen proces in poteka tudi med celjenjem zlomov, rastjo in obnovo kosti. Staranje se pozna tudi na kosteh, a vse težave še niso prave bolezni. Sem spadajo redčenje kosti (osteopenija), deformacija kosti in nagnjenost k zlomom, slaba gibljivost sklepov, otečeni sklepi, bolečine ob spremembi vremena, bolečine v hrbtu, nagnjenost k išiasu in lumbagu ... Med prave kostne bolezni pa lahko uvrstimo osteoporozo, artritise ter poškodbe sklepov in kosti. Vse to moramo zdraviti s pomočjo zdravnikov, a veliko lahko preventivno storimo tudi sami.

V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dveh neprimerljivih zadev ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni zveličavna resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še učinkovitejše.

Jabolko (lat.  Malus domestica ) je kultiviran sadež jablan, ki spadajo v družino rožnic in skupino pečkarjev.  Kultivirana jabolka so vzgojili iz divjih vrst dreves in grmov. Najbližje tem divjim vrstam je lesnika, ki jo še danes najdemo v mešanih gozdovih. Pradomovina jabolk je Mezopotamija; več kot 6500 let stare ostanke jabolk so našli v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolk in sadili jablane ob reki Nil. Že stari Grki in Rimljani so rekli, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Prehrana

Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni. 

Vzrokov za nastajanje plinov je več. Težave so lahko dokaz pomanjkanja želodčne kisline in prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave iz domačih virov, tudi ananas in papajo, polnozrnatega kruha in (ironično) stročnic. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.

Prehrana

Katero zelenjavo in sadje naj uživamo surovo oziroma presno in katero je bolje, da jo skuhamo ali toplotno obdelamo? Dilema je povsem navidezna. Edini pravi odgovor je – oboje. Narava nam je namreč dala zelenjavo in sadje, da bi iz njiju pridobili vse, kar koristi našemu telesu.

Telo za pravilno delovanje celic in telesa potrebuje gradivo (beljakovine), gorivo (ogljikove hidrate, maščobe) in zaščito (antioksidante iz vrst karotenoidov in flavonoidov). Poleg tega potrebujemo še vitamine in minerale, encime in vlaknine. Vse te snovi pa se različno odzivajo na toplotno obdelavo. In seveda na vodo, ki izluži vodotopne vitamine in minerale. Tako na primer nekateri vitamini, zlasti skupine B, s toplotno obdelavo propadejo, enako velja za encime, ki jih vnesemo v telo s sadjem in zelenjavo. Po drugi strani pa se s toplotno obdelavo sprosti več zaščitnih karotenoidnih snovi, na primer iz kuhanega korenja, špinače ali paprike jih pridobimo več kot iz surovih živil.

 Prehrana 

Med »rdeče zapeljivke« poleg jagod spadajo tudi češnje in višnje. Rdečo privlačnost jim dajejo antociani in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki, enako zaščitno vlogo imajo tudi v našem telesu. Primerne so tudi za sladkorne bolnike. 

Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, stari Grki in Rimljani so jih zelo čislali in jih že povezovali z ljubeznijo. V 14. stoletju so v Franciji začeli gozdne jagode načrtno saditi na vrtovih. Toda to še niso bile gojene vrtne jagode v današnjem pomenu besede. Te so nastale s križanjem latinskoameriških in severnoameriških vrst jagod. Pogled v zgodovino pa nam razkrije, da je izvorna vrsta jagod – divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak, lat. Fragaria vesca L. (Fragaria silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L.

Prehrana

Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline, ki jih v fazi presnove telo spremeni v tako kombinacijo aminokislin, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja. Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo. 

Človek – podobno kot živali – ni sposoben sprejeti dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, marveč ga lahko pridobi le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so le-te manjše biološke vrednosti. Beljakovine živalskega izvora imajo vse esencialne aminokisline v uravnoteženih razmerjih, kot jih telo potrebuje. Pri rastlinah le redko srečamo ugodno aminokislinsko sestavo in dobro razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še tedaj ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer železa, v taki obliki, ki jo telo lahko sprejme.

prehrana 

Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.

Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.

Prehrana

S približevanjem velike noči prihajajo v ospredje jajca in vprašanja, ki se v zvezi z njimi porajajo. Danes si ne delamo več toliko skrbi kot pred desetletji, ko so se bali, da so jajca kriva za holesterol, ki je bil velik bavbav med ljudmi.

Ob besedi jajce venomer pomislim na lepe trenutke svoje mladosti, ko smo šli na obisk k stari mami na Križno Goro. Čokolade in tortic ni imela, pač pa veliko jato kokoši, ki so se pasle na travniku okrog hiše in nosile sveža jajca. Deset jajc ali več je razžvrkljala, še prej krepko podkurila v kmečkem štedilniku, in jih vlila v vročo ponev med ocvirke, da je glasno zacvrčalo in precej naraslo. Vsakemu izmed otrok je odrezala še velik kos črnega kruha in dodala še jabolko. Pojedli smo z velikim užitkom. To je bil zdrav in popoln obrok. Da imajo jajca holesterol, se stari mami in nam še sanjalo ni. Znanstvene raziskave v zadnjih desetletjih zavračajo nekdanje bojazni o holesterolu. Zato zdravniki, ki svoje znanje dopolnjujejo, jajc ne »preganjajo« več. Kot celota so jajca kokoši, ki so se prosto pasla, popoln izdelek narave.