Prehrana

Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni. 

Vzrokov za nastajanje plinov je več. Težave so lahko dokaz pomanjkanja želodčne kisline in prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave iz domačih virov, tudi ananas in papajo, polnozrnatega kruha in (ironično) stročnic. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.

Prehrana

Katero zelenjavo in sadje naj uživamo surovo oziroma presno in katero je bolje, da jo skuhamo ali toplotno obdelamo? Dilema je povsem navidezna. Edini pravi odgovor je – oboje. Narava nam je namreč dala zelenjavo in sadje, da bi iz njiju pridobili vse, kar koristi našemu telesu.

Telo za pravilno delovanje celic in telesa potrebuje gradivo (beljakovine), gorivo (ogljikove hidrate, maščobe) in zaščito (antioksidante iz vrst karotenoidov in flavonoidov). Poleg tega potrebujemo še vitamine in minerale, encime in vlaknine. Vse te snovi pa se različno odzivajo na toplotno obdelavo. In seveda na vodo, ki izluži vodotopne vitamine in minerale. Tako na primer nekateri vitamini, zlasti skupine B, s toplotno obdelavo propadejo, enako velja za encime, ki jih vnesemo v telo s sadjem in zelenjavo. Po drugi strani pa se s toplotno obdelavo sprosti več zaščitnih karotenoidnih snovi, na primer iz kuhanega korenja, špinače ali paprike jih pridobimo več kot iz surovih živil.

 Prehrana 

Med »rdeče zapeljivke« poleg jagod spadajo tudi češnje in višnje. Rdečo privlačnost jim dajejo antociani in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki, enako zaščitno vlogo imajo tudi v našem telesu. Primerne so tudi za sladkorne bolnike. 

Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, stari Grki in Rimljani so jih zelo čislali in jih že povezovali z ljubeznijo. V 14. stoletju so v Franciji začeli gozdne jagode načrtno saditi na vrtovih. Toda to še niso bile gojene vrtne jagode v današnjem pomenu besede. Te so nastale s križanjem latinskoameriških in severnoameriških vrst jagod. Pogled v zgodovino pa nam razkrije, da je izvorna vrsta jagod – divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak, lat. Fragaria vesca L. (Fragaria silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L.

Prehrana

Ko zaužijemo beljakovine, jih moramo najprej razgraditi na aminokisline, ki jih v fazi presnove telo spremeni v tako kombinacijo aminokislin, ki je lastna človekovemu telesu. Beljakovine so temeljno gradivo našega telesa, podobno kot so zidaki gradivo za poslopja. Meso je najboljši vir beljakovin oziroma esencialnih aminokislin z visoko biološko vrednostjo. 

Človek – podobno kot živali – ni sposoben sprejeti dušika iz zraka, v katerem ga je sicer veliko, marveč ga lahko pridobi le iz beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, pri čemer so le-te manjše biološke vrednosti. Beljakovine živalskega izvora imajo vse esencialne aminokisline v uravnoteženih razmerjih, kot jih telo potrebuje. Pri rastlinah le redko srečamo ugodno aminokislinsko sestavo in dobro razmerje, zato moramo pri vegetarijanski prehrani nujno uživati kar najširšo paleto rastlinskih virov beljakovin. Pa še tedaj ne dobimo vitamina B12 in nekaterih mineralov, na primer železa, v taki obliki, ki jo telo lahko sprejme.

prehrana 

Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.

Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.

Prehrana

S približevanjem velike noči prihajajo v ospredje jajca in vprašanja, ki se v zvezi z njimi porajajo. Danes si ne delamo več toliko skrbi kot pred desetletji, ko so se bali, da so jajca kriva za holesterol, ki je bil velik bavbav med ljudmi.

Ob besedi jajce venomer pomislim na lepe trenutke svoje mladosti, ko smo šli na obisk k stari mami na Križno Goro. Čokolade in tortic ni imela, pač pa veliko jato kokoši, ki so se pasle na travniku okrog hiše in nosile sveža jajca. Deset jajc ali več je razžvrkljala, še prej krepko podkurila v kmečkem štedilniku, in jih vlila v vročo ponev med ocvirke, da je glasno zacvrčalo in precej naraslo. Vsakemu izmed otrok je odrezala še velik kos črnega kruha in dodala še jabolko. Pojedli smo z velikim užitkom. To je bil zdrav in popoln obrok. Da imajo jajca holesterol, se stari mami in nam še sanjalo ni. Znanstvene raziskave v zadnjih desetletjih zavračajo nekdanje bojazni o holesterolu. Zato zdravniki, ki svoje znanje dopolnjujejo, jajc ne »preganjajo« več. Kot celota so jajca kokoši, ki so se prosto pasla, popoln izdelek narave.

Prehrana

V zimskem času se manj gibamo in rekreiramo, a smo kljub temu bolj izpostavljeni onesnaženemu okolju, več je smoga in v naše telo zaide več težkih kovin in drugih strupenih snovi ... Večja je tudi potreba po prečiščenju telesa. Tu nam je v pomoč helatoterapija.

Ime je dobila iz grške besede khelato, ki pomeni zagrabiti. S to metodo zagrabimo presežne strupene težke kovine (svinec, nikelj, baker, živo srebro, aluminij, železo, kadmij in arzen) in jih odstranimo iz telesa. S helatoterapijo lahko odstranimo tudi kalcijeve usedline, ki se skupaj z oksidiranim holesterolom kopičijo na stenah žil in povzročajo aterosklerozo. Molekule težkih kovin so največkrat pozitivno naelektrene, medtem ko imajo helato snovi negativni naboj in se lahko vežejo s kovinami. Nastane tretja snov, ki jo telo z urinom izloči iz telesa.

Prehrana

V mrzlih dneh leta imajo slovenske kmetije že po tradiciji koline. Vsaka gospodinja je ponosna na debelino slanine prašiča, ki ga je redila vse leto, gospodar pa v mislih šteje, koliko bo klobas in salam ... Prvo, kar pokusijo že med kolinami, so jetrca in tudi druga drobovina, saj so že naši predniki vedeli, kako zdrava je.

Pred desetletji so začeli drobovino kriviti, češ da je nevarna. Zato velikokrat srečam ljudi, ki je ne poznajo. Danes so prašiči po navadi primerno vzrejeni, pogosto proste in ekološke reje in veterinarsko pregledani, zato ni bojazni pri uživanju drobovine. Med drobovino štejemo jetrca, srce, ledvice, vranico, rajželjc in pljuča. Drobovina prašičev se nekoliko razlikuje od goveje in perutninske, prav tako so razlike med vsebnostjo snovi v posameznih organih. Ne glede na vrsto živali je drobovini skupna bogata slika hranilnih snovi.

Prehrana

Prepričani smo, da o mleku že vse vemo. Pa vendar živilska znanost odkriva nove podrobnosti, ki samo potrjujejo koristnost mleka za naš organizem. To velja tako za materino mleko, ki je prva hrana za dojenčka, kot tudi za mleko krav in drobnice, ki je tudi osnova za številne mlečne izdelke. V prispevku bomo govorili o mleku krav in drobnice, ki spremlja človeka že tisočletja. Zato smo ljudje nanj prilagojeni.

 V vsej zgodovini je imelo mleko krav in drobnice pomembno prehransko in simbolno vlogo. Arheologi so odkrili, da so ljudje uživali mleko že v kameni dobi. Čaščenje mleka se je na evropskih tleh prek Keltov, Rimljanov, Germanov, Slovanov in drugih plemen ohranjalo skozi stoletja. Naši predniki so med dolgo selitvijo iz severovzhodnih step na slovenska tla uživali mleko in meso krav pasme cika, ki so jih spremljale pri selitvi.

Hladna jesen in mrzla zima zahtevata drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo v poletni vročini. Take, ki nas ogrejejo. Ali ni najlepše, če si telo pogrejemo s toplo krepko juho, s prav začinjenim krožnikom golaža, rezino rženega kruha, šaro, izdatno kmečko pojedino z zeljem, pečenico in krvavico ali kranjskimi štruklji, češpljevimi cmoki ali gibanico?

Vsaka jed je primerna ob svojem času, podobno kot tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govorijo naše izkušnje pa tudi stare modrosti, na primer ajurveda, znana že devet tisoč let, kot osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Vendar ni treba posegati po eksotičnih jedeh, saj imamo Slovenci veliko domačih.