Poleg drugih humanitarnih organizacij zbira sredstva za pomoč beguncem tudi Slovenska filantropija.  Namenili jih bodo za usposabljanje in koordinacijo prostovoljcev, ki bodo ob podpori strokovnih služb lahko nudili beguncem različno pomoč, in za nujne finančne pomoči. 

Ob prihodu večjega števila beguncev iz Sirije, Irana in Afganistana bodo organizirali zaposlene in prostovoljce za čim učinkovitejšo pomoč pri prvem stiku z našo družbo, s pomočjo prevajalcev pomagali pri samoorganizaciji znotraj zbirnih centrov in informiranju, spremljali bodo potrebe na terenu in se nanje odzivali.

 Na največji in najstarejši prireditvi za družine se bo med 18. in 20. septembrom na Gospodarskem razstavišču zvrstilo več kot 300 različnih dogodkov, ki bodo zanimive tako za babice in dedke kot za vnuke. Letos bo še posebej veselo, saj se bo Otroški bazar odvijal že deseto leto zapored.

V petek, 18. septembra, bodo v Medgeneracijskem kotičku upokojenci osrednje slovenske pokrajine, ki se družijo v Dnevnih centrih aktivnosti Ljubljana z otroci izdelovali držala za svinčnike in barvice. Obiskovalci si bodo lahko na zunanji ploščadi ogledali mini živalski vrt, predstavitve reševalcev, gasilcev, policistov in njihovih živali, se igrali na trampolinu in drugih igralih, predstavljena bo ekološka pridelava in dostava zelenjave in sadja na dom, celo na konja bodo lahko sedli …

V soboto, 12. septembra 2015 bo med 8. in 15. uro Pogačarjev trg v Ljubljani v znamenju ekološkega kmetijstva. Na 14. ekoprazniku  bodo obiskovalci spoznavali, okušali, preizkušali in tudi kupovali pestro ponudbo kar 47  ekoloških kmetij iz vseh regij in izvedeli številne koristne informacije o ekološkem kmetovanju. Na prodaj bo tudi ekološka kozmetika ter drugi izdelki in storitve za zdravo in okolju prijazno življenje.

Inštitut za trajnostni razvoj, ki pripravlja prireditev, jamči, da se bodo predstavljali samo ponudniki s certifikatom ekološke pridelave.

Slovenska karitas še zdaleč ni le ena izmed dobrodelnih organizacij, ki zbira rabljena oblačila ali deli prehranske pakete. Že pred več kot dvajsetimi leti je ustanavljala materinske domove za ženske v stiski, komune za pomoč odvisnikom od trdih drog, zavetišča za brezdomce, odprli so azil za žrtve trgovine z ljudmi, pomagajo beguncem, ki z Bližnjega vzhoda bežijo v Evropo. Poleg materialnih dobrin, ki jih žal potrebuje vedno več ljudi, poskrbijo za psihosocialno pomoč pa tudi za duhovno hrano. Kot pravi Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas, je resda veliko materialne revščine, a med ljudmi je čedalje več čustvene revščine, ki jo spodbuja potrošniška družba.

Na fotografiji s konca 50. let prejšnjega stoletja je priučeni sodar Tone Žagar, ki sta mu pri izdelavi 600-litrskega lesenega soda pomagala Alojz Novak in Franc Regina, vsi iz Jagodnika, drugi z desne pa je bil gospodar Lojze Šest z Roj pri Trebelnem. Sliko hrani družina Žagar.

Ljudmila Ščuka (na levi) in njena prijateljica sta se leta 1928 za fotografiranje še posebej lepo oblekli. Fotografijo hrani nečakinja Marta Ščuka.

Milka Blatnik iz Artič je bila kot mlado dekle leta 1934 res čedna žanjica. Fotografijo je za objavo poslal njen sin Branko Brečko.

Spomini. S starostjo in zrelostjo privrejo na plan z zavedanjem o našem obstoju in koreninah in z zanimanjem, od kod izhajamo. Takrat začnemo odpirati albume in podoživljati čas in občutke ob pregledu življenjske poti. Koliko pa bodo o tem vedeli naši otroci, kaj šele vnuki?

O tem je razmišljala tudi zapisovalka Irena Eberl iz Ljubljane: »Od nekdaj se mi je zdelo, da ne posvečamo dovolj pozornosti in časa spoznavanju življenja svojih starih staršev, o njihovih starših pa pogosto sploh ničesar ne vemo. Torej naš družinski spomin, ki običajno temelji samo na pripovedih, pogosto ne seže niti tri generacije nazaj. Pisana beseda, ki lahko kljubuje stoletjem, pa je preprosta in učinkovita rešitev problema izgubljanja družinske zgodovine. Zgodba postane še zanimivejša, ko vanjo vključimo stare fotografije s podpisi. Gre za nekakšno nesebično medgeneracijsko izročilo.«

RADENCI

Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota je v začetku julija pripravila 13. srečanje pomurskih upokojencev. Slavnostni govornik Anton Donko, novi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je prisotne med drugim seznanil z aktualno problematiko upokojencev v Sloveniji.

V kulturnem programu so se predstavili Godba na pihala Ljutomer, skupina Harmony, Mladi upi, Slavica in Alojz Kavaš, ki sta precej let živela v Avstraliji, zdaj pa živita na Kapeli, nastopila je tudi etno glasbena skupina Gorički klantoš. Udeležencem so predstavili projekt Nazdravje, ki poteka pod okriljem CZR Murska Sobota in pri katerem sta partnerja tudi ZDUS in PPZDU Murska Sobota.