V Cankarjevem domu v Ljubljani od danes do 5. septembra poteka 25. konferenca Alzheimer Europe, ki se je udeležuje več kot 600 delegatov iz vsaj 60 držav. Med njimi so psihologi, nevrologi in zdravniki drugih strok, znanstveniki, farmacevti, socialni delavci ter svojci ljudi z demenco, ki bodo govorili o glavni temi: prenosu strategij in raziskav v prakso. Posebej dragocene so izkušnje bolnikov, ki so še toliko pri močeh, da lahko povedo, kakšno oskrbo si želijo in kaj potrebujejo. Tako se je v Ljubljani že sestala enajstčlanska Evropska delovna skupina bolnikov z demenco, v kateri je tudi Slovenec. Njihov moto je "Nič več o nas brez nas."

 Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi vabi na prvo septembrsko soboto v Mokronog na Dolenjskem na 15. svetovni festival praženega krompirja, »ko bodejo poznane birtije in odvažni domači in tuji kuharski mojstri svoje nove recepte na solnce postavili in pripravili pražen krompir na tisoč inu en način«. Obiskovalci pa bodo lahko jedi, ki jih bo z veliko domišljije pripravilo kar 70 ekip iz Slovenije in tujine, seveda pokusili. Več informacij o društvu in drugih prireditvah dobite na: http://prazen.krompir.si

Socialno podjetje Simbioza Genesis že drugo leto organizira projekt Simbioza Giba, ki ga utrjujejo s sloganom Gibanje je življenje in življenje je gibanje! Med 21. in 27. septembrom bodo povezali vse generacije od -9 mesecev do 100 in več let. Vrata bo odprlo najmanj 150 športnih objektov, vrtcev, šol, društev in  klubov po vsej Sloveniji, v katerih bodo udeleženci plesali, plezali, telovadili, balinali, igrali pikado …

V projektu sodelujejo še Olimpijski komite Slovenije, Fakulteta za šport, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Športna unija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Ključni pomen akcije je širjenje sporočila o zdravem načinu življenja in pomenu dnevnega gibanja za zdravje in kakovostno bivanje. Tako bodo tudi župani 27 občin, ki so se priključile projektu, spodbujali svoje občane in občanke, da se gibajo skozi vse leto.

Poletna planinska sezona je na vrhuncu in s Planinske zveze Slovenije (PZS) sporočajo, da je že sedaj približno enaka oziroma celo nekoliko boljša od povprečja zadnjih petih let. Zagotovo gre zasluga za dober obisk predvsem lepemu vremenu.

V Sloveniji je 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Skupnih nočitev planincev je bilo po oceni skoraj enako oziroma le za odstotek manj kot v povprečju zadnjih petih let, še vedno je v porastu število nočitev tujih gostov. Koče v visokogorju imajo nekoliko slabšo sezono od koč sredogorja oz. nižje ležečih koč, kjer je sezona že sedaj v povprečju boljša za pet odstotkov. V marsikateri koči pa se lahko pohvalijo s kakšno novo pridobitvijo, kot so novo vgrajene čistilne naprave, zalogovniki vode in akumulatorji za sončne elektrarne, nova strešna kritina ali žlebovi, obnova kuhinj in jedilnic ter ureditev okolice oz. ceste do koče. Nekaj posodobitev je doletelo tudi kočo na Golici, eno najbolj obiskanih v Karavankah. Sicer pa na Golici postavljajo spominsko obeležje ob 110. obletnici nekdanje Kadilnikove koče. Obletnico bodo 29. avgusta zaznamovali skupaj s 60-letnico pesmi Na Golici, ko bodo gostili Ansambel Saša Avsenika.

Ogled filmov na prostem je vedno bolj priljubljena poletna dejavnost. V avgustu lahko izkoristite priložnost in si brezplačno ogledate tri brezčasne filmske klasike v Letnem kinu na Kongresnem trgu v Ljubljani.

V ponedeljek, 24. avgusta, ob 21. uri bo na sporedu Casablanca (Michael Curtiz, ZDA, 1942). V filmu sta nepozaben par Humphrey Bogart in Ingrid Bergman, ki bi letos 29. avgusta dopolnila sto let.

 V dobrem letu, kar je v ljubljanskih Mostah humanitarni zavod Pod strehco odprl ljudsko kuhinjo, poimenovali so jo Srčna kuhinja Pod strehco, vsak dan pripravijo več kosil za ljudi, ki si sami le težko privoščijo saj en topel obrok na dan.

Tisti, ki imajo na centru za socialno delo urejen status socialno ogrožene osebe (posamezniki in družine), dobijo uporabniško kartico in z njo za obrok plačajo le 50 centov. Ostali gosti – zaposleni, ki pridejo na malico, tisti, ki se jim ne da kuhati doma ali naključni gosti pa lahko kosilo dobijo le za tri evre, pri čemer gre skoraj polovica zneska v sklad socialnih obrokov. Kar pomeni: več kot prodajo kosil po polni ceni, več obrokov lahko skuhajo za socialno ogrožene.

Voda je izrednega pomena za življenje in prebivalci ljubljanske regije imajo srečo,. da so tu bogate zaloge kakovostne pitne vode. Zato so v sklopu  praznovanja Ljubljane kot Zelene prestolnice Evrope 2016 v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili posebno razstavo o vodi.

Skozi štiri glavne zgodbe v različnih časovnih kontekstih predstavlja pomen vode za preživetje, za mobilnost ljudi in blaga ter idej in znanj, za mitologijo in verovanja ter za umetnost in jezik. Vse do 8. maja 2016 bo na ogled 250 najrazličnejših predmetov iz muzejskih zbirk Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Razstavo spremljajo številni dogodki, med drugim je na Trgu francoske revolucije na ogled projekt Naliv umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča, v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju pa so razstavljene fotografije na temo vode. Na razstavi z naslovom En planet, ena voda so predstavljene zgodbe z različnih koncev sveta, ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov, ki jim ni vseeno za prihodnost našega planeta.